V Domu starejših občanov v Novem mestu je potekala okrogla miza o dolgotrajni oskrbi starejših. Slovenska filantropija in drugi prireditelji so jo pripravili, ker sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi ni bil deležen široke javne razprave, hkrati so želeli opozoriti na vprašanje ustreznih bivanjskih pogojev in skupnostne infrastrukture.
Večina udeležencev okrogle mize je pri uresničevanju zakonsko zagotovljenih storitev opozorila predvsem na problem zadostnega kadra, skrbita pa jih tudi obseg storitev, njihova cena in posteljne zmogljivosti.
Sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denis Sahernik je sicer ocenil, da je sprejeti zakon boljši od svojega predhodnika, in da prinaša določene novosti in spremembe. V skupnosti po drugi strani menijo, da je zakon šele ogrodje in podlaga za ureditev pogojev dolgotrajne oskrbe.
Zakonu po njegovem manjka še vrsta podzakonskih aktov in pravilnikov, ki bodo dejansko odgovorili na vse izzive te oskrbe. Skrbi jih predvsem, da je zakonsko določen obseg storitev prenizek.
"Slovenija je kopirala sistem iz Nemčije. Vzeli smo njihov model ocenjevanja, njihovo ocenjevalno orodje, po drugi strani pa nismo prenesli obsega storitev. Na primer, v Nemčiji ima oseba v tretji kategoriji dolgotrajne oskrbe na voljo 300 minut oz. pet ur storitev dolgotrajne oskrbe, v našem sistemu pa bi oseba v peti, najzahtevnejši kategoriji, imela največ 3,6 ure, kar pomeni, da bo dodaten obseg storitev morala plačevati sama," je dodal Sahernik, in še dejal, da obstaja bojazen, da bo slovenski uporabnik moral plačevati več kot plačuje zdaj.
Direktorica novomeškega Doma starejših občanov Mateja Jerič je med najpomembnejšimi izzivi dolgotrajne oskrbe opozorila na problem kadra. Postavlja se vprašanje, ali bodo uporabnikom lahko zagotovili vse socialno-varstvene storitve. Ali bo na voljo dovolj posteljnih zmogljivosti in ali bo na voljo dovolj kadra za izvajanje pomoči na domu, je povedala Jeričeva.
Glede pomanjkanja kadra je bojazen izrazila tudi direktorica novomeškega Centra za socialno delo Dolenjske in Bele krajine Irena Kralj. Predvsem jih skrbi, da bodo z novo nalogo vstopne točke za dolgotrajno oskrbo vnovič administrativno obremenjeni, in bodo s tem izgubljali čas za svoje osnovno poslanstvo, je pristavila.
Predstavnica upokojencev Mestne občine Novo mesto Rožca Šonc je menila, da je bil novi zakon nujno potreben in da so ga predolgo čakali. Po njenem pa je pri njem vprašljivo, ali ga bo možno uresničiti v obliki, kot je zastavljen. Predvsem zaradi pomanjkanja kadra, je pojasnila.
Tudi predstavnica ministrstva za solidarno prihodnost Katja Simončič je ocenila, da se na področju dolgotrajne oskrbe soočajo s številnimi izzivi. Na ministrstvu so sicer predvsem usmerjeni v to, kako bo ta zakon zaživel. V sprejemanje pravilnikov, v vzpostavljanje vstopne točke in v to, da morajo zdaj zakon postopno uveljaviti.
Zakon je sicer označila za velik premik na področju socialnega varstva, morda "celo največji v zadnjih 30 letih". To, da so zagotovili financiranje dolgotrajne oskrbe v višini skoraj 800 milijonov javnih sredstev, pa je velik korak, je pristavila.
Med naslednjimi koraki je navedla uveljavljanje pravice do oskrbovalca družinskega člana. Ta se bo lahko uveljavila že januarja prihodnje leto, vse preostale pravice pa šele leto kasneje. Tudi plačevanje prispevka bo prišlo v poštev šele leta 2025, tako, da se bo za večino ljudi pri dolgotrajni oskrbi začelo premikati leta 2025, je še napovedala Simončičeva.
Okroglo mizo sta v okviru projekta Vez(enine) skupnosti in s sodelovanjem novomeškega Doma starejših občanov pripravila Slovenska filantropija - Inštitut za študije stanovanj in prostora ter Skupnost socialnih zavodov Slovenije. Projekt Vez(enine) skupnosti - odprimo prostore, povežimo skupnost je prek finančnih mehanizmov EEA in Norveške denarno podprl fond dejavnega državljanstva v Sloveniji.