V bližini travnega dola pri Uršnih selih so v začetku oktobra našli še eno poginulo starejšo risinjo.
Po smrti risinje in njenih treh mladičev iz Kočevskega v septembru so v bližini Travnega dola pri Uršnih selih na novomeškem območju našli še eno poginulo starejšo risinjo. Skupina za ekologijo živali z biotehniške fakultete in Inštitut za zdravstveno varstvo in gojitev divjih živali, rib in čebel z veterinarske fakulteta pričakujeta, da bo prvi osnutek načrta nujnih ukrepov v sodelovanju z lovskimi organizacijami pripravljen v naslednjih mesecih.Najdena risinja je bila že nekaj časa mrtva, zato je bilo njeno truplo deloma že razpadlo. Po pregledu so strokovnjaki na veterinarski fakulteti izključili mehanske poškodbe ter strelne rane, žival pa je bila negativna tudi na trihinelozo in črevesne zajedavske bolezni. Natančnejši vzrok podhranjenosti in smrti zaradi napredujočih procesov razpadanja ni bilo možno ugotoviti.
Na pobudo članov strokovne komisije za podporo pri načrtovanju upravljanja z velikimi zvermi na ministrstvu za kmetijstvo in okolje že potekajo dogovori o možnih ukrepih za preprečitev ponovnega izumrtja risa pri nas.
Vzrok smrti z ovratnico opremljene risinje z Velike gore je bil po preiskavah veterinarske fakultete gnojna pljučnica, ob močni izčrpanosti in garjavosti živali, ki sta skupaj z nedavno brejostjo risinje pripomogli k zmanjšani odpornosti organizma ter posledično večji dovzetnosti za okužbe.
V kolikšni meri bi lahko na smrt obeh risinj vplivalo parjenje v sorodstvu, ni mogoče zanesljivo trditi. So pa z genetskimi analizami že potrdili, da je bilo pri risinji z Velike gore parjenje v sorodstvu izrazito.
Podobno sicer velja za večino risov v Sloveniji danes. Genetske raziskave, ki so jih do sedaj opravili, so pokazale, da se je stanje poslabševalo z vsako naslednjo generacijo od ponovne naselitve treh parov risov leta 1973.
Danes so si vsi risi pri nas v povprečju med seboj že tako sorodni, kot da bi si bili bratje in sestre. Glede na majhno število naseljenih živali so težave zaradi parjenja v sorodstvu pričakovane. Ker je praktično nemogoče, da bi ta populacija risa v kratkem uspela vzpostaviti povezavo in genski pretok s katerokoli drugo populacijo risa, je trenutno edina možnost, da se zmanjša posledice nadaljnjega parjenja v sorodstvu, dodatna naselitev posameznih risov iz drugih populacij.
