Nejc je na svojem profilu na Facebooku zapisal, da išče osebnega asistenta. »Sem Nejc Župan, star sem 29 let in prihajam iz Šentjerneja oziroma tri kilometre ven. To je vas, ki se imenuje Dolenje Vrhpolje. Sem gibalno ovirana oseba in imam mišično distrofijo. Sem na električnem vozičku. Ker od 1. januarja 2019 dalje velja nov zakon o osebni asistenci, iščem primernega kandidata/kandidatko za osebnega asistenta, ki bi mi pomagal pri vsakodnevnih obveznostih.«
Tako se začne zapis na Nejčevem profilu na Facebooku, ki je vzbudil precej zanimanja, saj je v dneh po objavi klicalo kar nekaj ljudi, ki bi želeli opravljati to delo pri njem. Nekaj kandidatov je tudi že bilo na razgovoru.
Nejc je na invalidskem vozičku od četrtega razreda osnovne šoDolenjskega lista le. Da ima mišično distrofijo, njegova družina ve, odkar je dopolnil devet mesecev. Bolezni ni mogoče pozdraviti, zanjo je značilno, da telo izgublja moč in gibljivost. Če so v četrtem razredu oslabele njegove noge, pa je danes negiben tudi njegov zgornji del telesa.
K sreči so vozički danes tako tehnološko napredni, da samo z enim prstom in brado lahko upravlja tako voziček kot tudi računalnik in televizijo. »Ta, ki ga imam zdaj, je skorajda nov, pred dvema mesecema sem ga dobil,« je zadovoljno povedal ob srečanju. »Brez njega ne bi mogel čisto nič.«
Nejc je zelo simpatičen sogovornik. Čeprav mu bolezen jemlje mišice, pa mu nikakor ni vzela prijaznosti, razgledanosti in njegovega pozitivizma. Rad igra šah, poker, glede dokumentarce in filme, veliko mu pomeni druženje. »Večkrat se dobimo z družinami, ki imajo invalide.«
Pomoč potrebuje 24 ur na dan in zdaj mu pomagajo starši, oče Jože je invalidsko upokojen, mama Danica je kot medicinska sestra zaposlena v novomeški bolnišnici. »Ves čas mora biti nekdo v njegovi bližini. Lahko se zgodi, da se mu nabere slina, ki jo je treba odstraniti s posebnim pripomočkom, sicer bi se lahko zadušil,« del njegovih zdravstvenih težav nazorno opiše mama. Več si lahko preberete v članku Dolenjskega lista.