MLM, mariborska livarna, stečaj, delavci Svet24.si

Odpuščanja: Katera podjetja so se odločila za ...

Simon Popek, Miša Molk Svet24.si

Ljubitelji filmov spet prišli na svoj račun

Boris Kupec 2022 Necenzurirano

Po našem razkritju razveljavili 30-milijonski ...

dzani stojakovic novo mesto rom Reporter.si

V Novem mestu se hvalijo: To je Rom Đani, ki hodi...

doncic Ekipa

Dončić je tako odgovoril vsem kritikom, ki ga ...

gaslighting Njena.si

Gaslighting: Manipulator žrtev prepriča, da je ...

pogacar Ekipa

Ko sem videl, kako se Pogačar obnaša ... Bil mu ...

Novice Ljubljana/Novo mesto

Največ prebivalcev Slovenije ima rojstni dan na 1. januar

Piše: STA

Čas objave:
27.12.2018 13:04

Prvega januarja ima rojstni dan največ prebivalcev Slovenije, in sicer 7552. Najmanj prebivalcev ima rojstni dan na silvestrovo, 4731. Po številu rojstev pa izstopajo tudi dnevi v zadnji tretjini septembra, oziroma dnevi po približno devetih mesecih od božično-novoletnih praznikov, kažejo podatki republiškega statističnega urada (Surs).

Kar 7552 Slovenk in Slovencev ne praznuje 1. januarja le začetka novega leta, ampak še svoj rojstni dan. Toliko prebivalcev ima namreč ta datum tudi v uradnih dokumentih naveden kot datum rojstva. Na dan prej, na silvestrovo, je rojenih najmanj prebivalcev Slovenije (4731), če izvzamemo 29. februar, kar je po navedbah Sursa zanimivo.

Številčno razmerje med prebivalci, ki imajo rojstni dan 1. januarja in 31. decembra, je 1,6:1. Med nobenima drugima dnevoma v letu ni tolikšne razlike v številu rojstev na posamezen dan, so poudarili.

Oba podatka sta deloma posledica navade iz časa, ko so se otroci večinoma rojevali doma. Številni starši otrok, ki so se rodili na zadnji dan (ali zadnje dni) v letu, so namreč pri prijavi rojstva navedli kot datum otrokovega rojstva 1. januar. Po navedbah Sursa so tako ravnali iz "pragmatičnih" razlogov: vedeli so, da so s tem otroka formalno "pomladili" za eno leto in da ga bodo zato lahko dlje časa zadržali doma, saj bo začel hoditi v šolo leto pozneje. Predvsem je bilo to pomembno za fante, ker so šli tako lahko leto pozneje k vojakom.

Tako prijavljanje rojstev je bilo mogoče, dokler se večina otrok ni rodila v porodnišnici ali drugi zdravstveni ustanovi, ki tudi uradno prijavi rojstvo.



Po letu 1970, ko se je že 96 odstotkov otrok rodilo v porodnišnici in se je s tem možnost prijave nepravega datuma rojstva zelo zmanjšala, sta se števili prebivalcev, rojenih na 1. januar in 31. december, približno izenačili.

Umetno prestavljanje datuma rojstva, predvsem dečkov, na 1. januar, je imelo še eno posledico: navidezno je porušilo naravno številčno razmerje med spoloma. Biološko se namreč rodi skoraj vedno nekaj več dečkov kot deklic, v nekaterih letih pa se je v decembru po uradnih podatkih rodilo več deklic, čeprav se jih v resnici ni.

V zadnjih desetih letih se je število prebivalcev, rojenih na 1. januar, zmanjšalo za 250, število rojenih na 31. december pa povečalo za več kot 100.

Na drugem mestu po številu rojstev je 1. oktober. Na ta dan praznuje svoj rojstni dan 6375 Slovenk in Slovencev. Po številu rojstev pa izstopajo tudi dnevi v zadnji tretjini septembra, torej dnevi po približno devetih mesecih od božično-novoletnih praznikov. Takrat praznuje rojstni dan od 6100 do 6200 prebivalcev dnevno.