Na sojenju Bojanu Petanu, Bogdanu Pušniku, Marku Ignjiću in Matjažu Satlerju na Okrožnem sodišču v Kopru so danes tožilka ter zagovorniki obtoženih izražali nasprotujoče si interpretacije strokovnega mnenja o tem, kaj bi morale Terme Čatež storiti z lastnimi delnicami, ki so jih pridobile z nakupom Marine Portorož in Turističnega podjetja Portorož.
Specializirano državno tožilstvo je predstavilo listine iz prve in druge od skoraj 20 pripravljenih škatel gradiva, s katerimi poskuša dokazati, da je prvi mož skupine DZS Petan ob prevzemu Term Čatež v dveh primerih zlorabil položaj predsednika uprave te družbe in hkrati člana nadzornega sveta Marine Portorož. Pri tem naj bi mu pomagali Pušnik, Ignjić in Satler.
Obramba se je danes najbolj odločno odzvala na predstavitev strokovnega mnenja, ki ga je leta 2007 po naročilu Term Čatež izdelal Marjan Kocbek z mariborskega Inštituta za gospodarsko pravo. Kot je poudarila tožilka Petra Terdin, bi morale v skladu s tem mnenjem Terme Čatež lastne delnice poskusiti prodati po borzni ceni, umik teh delnic pa je omenjen kot skrajna možnost.
Na predlog odvetnika Stojana Zdolška so v dokazno gradivo vključili tudi mnenje, ki ga je Inštitut za gospodarsko pravo izdelal leto kasneje. V tem piše, da morajo Terme Čatež delnice odsvojiti nemudoma, saj so se že iztekli vsi z zakonom predpisani roki. V tem primeru ni mogoče trditi, da je bil umik škodljiv, je sodnico prepričeval Zdolšek. Odvetnica Martina Žaucer Hrovatin pa je na podlagi istega mnenja oporekala trditvi iz obtožnice, da bi se Terme Čatež s prodajo omenjenih delnic izognile zadolževanju. Dejala je, da bi morale Terme Čatež v vsakem primeru delnice odkupiti od Marine Portorož in Turističnega podjetja Portorož, kaj so naredile potem, pa ni relevantno.
Tožilka je sicer danes brala predvsem pogodbe iz obdobja 2007-2012 med podjetji iz krogov Aleksandra Jereba in obtoženih Petana, Pušnika ter Ignjića, v katerih se pogosto ponavljajo enaki denarni zneski. Vpletena je tudi luksemburška družba Towra SA, katere lastnik ni znan.
Med zanimivejšimi je bila pogodba iz decembra 2007 o nakupu delnic Term Čatež med borzno-posredniško hišo Medvešek Pušnik (MPBPH) in DZS, ki je bila opremljena z oznako strogo zaupno in navodilom, da jo je treba po izpeljavi posla uničiti. DZS je naročila MPBPH, da izven organiziranega trga od družbe Center naložbe za 25 milijonov evrov pridobi 64.000 delnic Term Čatež. MPBPH naj bi delnice prenesel na Towro, ta pa na DZS ali pravno osebo po njeni izbiri.
Odvetnik Zdolšek je poudaril, da ta pogodba v nobenem členu ne predvideva usklajenega glasovanja na skupščini delnic Term Čatež, kar tožilstvo očita Petanu in Pušniku. Po njegovih besedah bi lahko o usklajenosti delovanja odločala samo Agencija za trg vrednostnih papirjev, ta pa ni ukrenila ničesar.
Dejanja, ki jih obravnavajo na sojenju, so stara že skoraj 17 let. V javnosti so postala znana leta 2014, ko so kriminalisti opravili več kot 30 hišnih preiskav. Takrat so tudi zasegli večino listin, ki jih je tožilka predstavila danes.
Sojenje se je začelo 17. februarja 2021, ko so se obtoženi na predobravnavnem naroku izrekli, da niso krivi. Tožilka sicer takrat še ni razkrila obtožnice in tudi sicer specializirano tožilstvo ne daje nobenih informacij, razen tistih, ki jih je mogoče slišati na javni obravnavi. Razvidno je, da obtožnica omenja bistveno manj domnevnih kaznivih dejanj, kot so jih preiskovali kriminalisti. Tožilka tudi ne želi povedati, ali namerava zaslišati še kakšno pričo oziroma ali bo predstavila še kakšne dokaze. Mogoče je, da bo dodatne priče predlagala tudi obramba.