Potem ko so dolenjski, posavski in belokranjski župani zaradi težav z nasilništvom in kriminalom, predvsem dela romske skupnosti, pisali premierju Janezu Janši, je bil včeraj v Ljubljani potekal sestanek o tej problematiki. Na njem so se dogovorili za oživitev pristojne vladne komisije, v torek pa je v načrtu še sestanek z notranjim ministrom Alešem Hojsom.
Na včerajšnjem srečanju v Ljubljani so sodelovali župana Novega mesta in Kočevja, Gregor Macedoni in Vladimir Prebilič, ter državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vinko Gorenak, državni sekretar na notranjem ministrstvu Anton Olaj in direktor urada za narodnosti Stanko Baluh.
Kot je po srečanju za STA povedal Macedoni, sta sogovornikom predstavila problematiko in dogovorili so se, "da se jo bo začelo intenzivno vključevati v redno delo", tako da se znova vzpostavi delo vladne komisije za zaščito romske skupnosti, ki je po njegovih besedah trenutno pasivizirana.
Kot je še opozoril Macedoni, problematike ni mogoče rešiti brez medresorskega sodelovanja. "Poudarila sva, da mora to nujno potekati na ravni kabineta predsednika vlade in da se nato posamezni ukrepi resorsko peljejo. Reševanje pa mora biti celovito," je dodal.
Župani 11 dolenjskih in belokranjskih občin so pred dnevi pisali premierju Janši. Opozorili so ga na večletno neukrepanje v zvezi z romsko problematiko, prosili za srečanje in pozvali k celovitemu pristopu. V kabinetu predsednika vlade so se odzvali z organizacijo tokratnega sestanka.
Župani so v pismu pojasnili, da je trenutno stanje rezultat dolgoletnega neukrepanja oziroma toleriranja eskalacij problematičnih skupin ter nezmožnosti in nepripravljenosti pristojnih organov, da ob obstoječi zakonodaji iz družbe izločijo večkratne prekrškarje in storilce kaznivih dejanj. Po njihovih navedbah gre praviloma za nezaposlene ljudi s finančno podporo države, brez premoženja in obdavčljivih prihodkov. Menijo, da potrebujemo določene zakonske prilagoditve in vzpostavitev pravil ravnanja temeljnih državnih ustanov.
Župani so v pismu opozorili tudi na nevzdržne življenjske razmere, v katerih živi del romske skupnosti. Po njihovih navedbah gre za "neurejena zemljiško-pravna razmerja, nakopičene dolgove javnim podjetjem, kritične izostanke otrok iz šolskega sistema in posledično katastrofalno izobrazbeno strukturo tudi mlajših generacij, ki vodi v sistemsko in dolgotrajno brezposelnost".
Opozorili so še na kadrovsko podhranjenost socialnih služb in neučinkovitost kaznovalnega sistema ter izpostavili potrebo po sistemskih ukrepih na področju stanovanjske politike in urejanja obstoječih romskih naselij brez temeljne infrastrukture. Ukrepi pa so potrebni tudi na področju šolskega sistema, "saj ne moremo pričakovati kakršnihkoli pozitivnih sprememb brez izboljšanja izobrazbene strukture romskega prebivalstva", so zapisali.