Na Kapiteljski njivi v Novem mestu, kjer zadnja tri desetletja raziskujejo mednarodno uveljavljeno prazgodovinsko grobišče, bodo v ponedeljek končali izkopavanja, ki so tam potekala od začetka junija. Med letošnjimi izkopavanji je arheološka ekipa Dolenjskega muzeja raziskala 22 grobov z začetka starejše železne dobe.
Arheologinja Dolenjskega muzeja Petra Stipančić je za STA povedala, da so letos raziskali približno 350 kvadratnih metrov omenjenega grobišča s štirimi rodovnimi starejše železnodobnimi gomilami z okostnimi pokopi in dvema vmesnima, starejšima, kasno bronastodobnima žganima grobovoma. Hkrati so vnovič neuspešno skušali najti jugozahodni rob tega obsežnega grobišča.Pri letošnjih izkopavanjih so naleteli na štiri nove prazgodovinske rodovne gomile in jih tudi raziskali, s tem se je njihovo število povzpelo na 49.
Na letos preiskani površini so odkrili skupaj 24 prazgodovinskih grobov. Od teh dva žarna iz tako imenovanega obdobja kulture žarnih grobišč in 22 nekoliko mlajših, okostnih iz obdobja starejše železne dobe. Pri tem je zanimivo, je opozorila, da jih večina sodi na začetek omenjenega obdobja oziroma v čas neposredno pred razcvetom tako imenovane halštatske kulture.
Pri letošnjih izkopavanjih se je vnovič potrdila njihova domneva, da se prazgodovinski grobovi Kapiteljske njive spuščajo vse do vznožja novomeškega griča.
Ker večina letos odkritih grobov sodi v začetno obdobje starejše železne dobe oziroma v 7. stoletje pred našim štetjem, so bili njihovi pridatki največkrat skromni. Gre predvsem za lončeno posodje, železno in bronasto nakitje, nekaj skromnega steklenega nakita, železne nože in drugo orodje ter kamnite bruse. Odkrili so tudi nekaj že v prazgodovini izropanih grobov in sledove lesenih krst.
Na Kapiteljski njivi so doslej raziskali več kot 2100 prazgodovinskih grobov. V zadnjih 30 letih, odkar tam poteka zavarovalno izkopavanje, so odkrili približno 300 grobov iz obdobja pozne bronaste dobe, v 49 prazgodovinskih rodovnih gomilah več kot tisoč grobov starejše in poleg teh več kot 750 planih grobov mlajše železne dobe. To pomeni, da je življenje na in ob omenjenem območju potekalo vse zadnje prazgodovinsko tisočletje. Odkrili so tudi en sam slovanski žgani grob iz 7. stoletja našega štetja.
Najdišče leži na nekdanji kmetijski površini, ostanki zatiranja škodljivcev in plevela ter gnojenja pa so v zemlji ustvarili kemično mešanico, ki v kombinaciji s kislim dežjem predvsem bronaste in železne predmete vse bolj razjeda.
Zavarovalna izkopavanja na Kapiteljski njivi, ki jih več desetletij vodi arheolog Dolenjskega muzeja Borut Križ, nameravajo prihodnje leto nadaljevati.
Arheološka izkopavanja Kapiteljske njive denarno podpirajo ministrstvo za kulturo, novomeška občina in tamkajšnji Dolenjski muzej.