Arheologi so na novomeškem glavnem trgu odkrili kulturne plasti, ki segajo v 19. stoletje in še dlje v preteklost.
Arheologi, ki so pred gradbenimi deli ob prenovi novomeškega Glavnega trga raziskovali njegov dolnji del, so tam, podobno kot pri predhodnih sondiranjih v gornjem delu, odkrili kulturne plasti, ki segajo v 19. stoletje in še dlje v preteklost. Plasti v dolnjem delu trga bodo te dni odstranili, raziskovati pa so začeli tudi že osrednji del trga. Vodja strokovnega nadzora arheoloških del na Glavnem trgu z novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Uroš Bavec je novinarjem danes povedal, da so v dolnjem delu trga naleteli na najdbe, ki presegajo dozdajšnja pričakovanja.
Arheologi na delu v novomeškem mestnem jedru
ZVKD
Zaradi teh so morali gradbena dela na omenjenem območju za "zelo omejen čas prekiniti" in zemljišče podrobneje preiskati. Do zdaj odkrite kulturne plasti pomembna odkritja napovedujejo tudi v gornjem delu Glavnega trga.
Sicer pa so pri dozdajšnjem arheološkem raziskovanju, ki se popolnoma prilagaja gradbenih delom, pod zdajšnjim tlakom oz. cestiščem najprej naleteli na tlakovano cestišče iz 19. stoletja, v testnem jarku v južnem delu Glavnega trga pa so nato odkrili še starejši gradbeni material, lončenino, kosti, nekaj novcev in metalurške sledove.
Hkrati so našli še ostanke starejšega cestnega tlakovanja, ki ga okvirno in zelo široko preliminarno postavljajo v obdobje med 16. in 18. stoletjem.
Omenjene drobne najdbe so še v obdelavi in jih še niso časovno določili. Pomembnejše arheološke in predvsem naselbinske najdbe pa pričakujejo v osrednjem in gornjem delu novomeškega Glavnega trga ter v nadaljevanju na Rozmanovi ulici, kjer so jih že potrdila predhodna sondiranja, je še povedal Bavec.
O omenjenih arheoloških raziskovanjih je na svoji današnji novinarski konferenci govoril tudi novomeški župan Gregor Macedoni. Povedal je, da so raziskovanje v spodnjem delu trga na zahtevo strokovnega nadzora nekoliko razširili in da je bil sicer tam predviden zgolj arheološki nadzor.
Dodal je, da bo zaradi selitve raziskovanja v osrednji del Glavnega trga služba za postavitev cestno-prometnih zapor do srede uredila zaporo parkirišč na Rozmanovi ulici do prvega cestnega odcepa in v nadaljevanju vzpostavila bočna parkirišča, ki bodo omogočale širši prehod za odvoz izkopanega gradiva.
Takšno naj bi bilo novomeško mestno jedro po prenovi
MO NM
Macedoni je hkrati opozoril, da so novomeški svetniki v zvezi z omenjeno prenovo septembra potrdili ugodnosti za stanovalce Glavnega trga oz. za lastnike nepremičnin z območij časovno omejenega parkiranja vozil, ki lahko ob določenih pogojih dobijo tovrstno enoletno brezplačno dovolilnico.
Hkrati so lastnikom tamkajšnjih zasedenih nepremičnim priznali dodatne olajšave pri odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Pristavil je še, da bo občina v kratkem objavila razpisa za subvencije najemnin za nove podjetnike v mestnem jedru in za sofinanciranje prenov hišnih pročelij.
Sicer pa so iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine danes poslali tudi uvodno poročilo o izsledkih raziskav na Glavnem trgu v Novem mestu, ki ga objavljamo v celoti:
Po odstranitvi modernega tlakovanja (kocke) se je na raziskovani površini po pričakovanjih pokazala plast finega peska in pod njo trdna peščena utrditev. Trg je bil tako v večjem delu tlakovan v 50ih letih 20. stoletja. Po odstranitvi zbitega peščenega tampona se je pokazala plast delno obdelanega zloženega kamenja, ki je bil podlaga za utrditev cestišča, kot ga vidimo na fotografijah od leta 1875 pa vse do prvih let po II. svetovni vojni. Po celotni dolžini trga je bila speljana cesta, ki se je ob straneh zaključevala z dvema muldama (jarkoma) za odvod meteorne vode, ki sta bili zgrajeni iz apnenčastih kamnov; stranice so tvorili večji bloki, sam jarek je bil tlakovan z okroglimi kamni (prodniki). Celotni trg je bil posut s finim peskom. Tako je bil trg tlakovan predvidoma od 18. stoletja dalje.
Testna sonda v južnem delu trga je pokazala, da se pod tem tlakovanjem nahaja kulturna plast, ki je vsebovala gradbeni material, lončenino, kosti in metalurške ostanke. Po odstranitvi tlakovanja se je izkazalo, da je kulturna plast ohranjena predvsem na območju današnjega Mercatorja, gre pa za plast, ki se je nabirala na cesti pred tlakovanjem v 18. stoletju. Koliko je stara plast zaenkrat ne moremo točno določiti, najdenih pa je bilo tudi nekaj novcev, ki bodo po ustreznem čiščenju in konzervaciji pokazali leto izdelave in tako posredno datirali tudi plast. Presenečenje pa se je pokazalo po odstranitvi te plasti. Pod njo se je pokazal še starejši tlak, ki pa je bil zgrajen popolnoma drugače. Na ilovnato osnovo je bila nasuta plast prodnikov nekoliko manjših dimenzij (do premera 5 cm), v nekaterih predelih pa je bilo cestišče tlakovano v t.im. tehniki mačjih glav.
Večje prodnike so zlagali tesno skupaj in jih zasuli z drobnim peskom. Poškodbe tlaka so pokazale geometrijski vzorec iz katerega se da sklepati, da so bili prodniki zlagani v večje kvadrate, ki so jih omejevali večji klesani kamni. Glede na dimenzije sklepamo, da so jih ob prenovi cestišča v 18. stoletju pobrali iz tlaka in uporabili pri gradnji obeh muld. Pred tem je bil Glavni trg tlakovan tako, da je imel zgolj eno samo muldo za odvod vode, ki pa je potekala po sredini trga.
Pri delih v 18. stoletju pa ni šlo samo za novo tlakovanje, takrat se je izravnala celotna površina trga tako, da je bila enakomerno napeta. Pred tem je tlakovanje veliko bolj sledilo geološki podlagi. To razloži delno ohranjenost starega tlaka; v delih, kjer se je teren preveč dvignil, so ga izravnali in zato odstranili tudi starejši tlak, depresije pa so ali pustili nedotaknjene ali nasuli z drobnim peskom. Datacija starejšega tlaka zaenkrat še ni zanesljiva, postaviti pa jo je mogoče v čas med 16. in 18. stoletjem.
Izpostaviti pa velja še plast, ki se nahaja na območju pred današnjo Alpino, kjer se pojavlja močna kulturna plast z naselbinskimi najdbami, med katerimi močno prednjačijo metalurški ostanki, ki se pojavljajo v takšni koncentraciji, da zagotovo kažejo na neposredno bližino metalurške delavnice. Za kakšno delavnico gre, je težko povedati. Ostanki obloge peči/ognjišča kažejo zelo visoke temperature. Za kakšno vrsto žlindre gre, je težko povedati brez pomoči metalurgov. Pojavljajo pa se tudi kosi amorfnega brona/bakra. Odgovore na tovrstna vprašanja je pričakovati severnem delu Glavnega trga, kjer so predpisana zaščitna izkopavanja.
