MLM, mariborska livarna, stečaj, delavci Svet24.si

Odpuščanja: Katera podjetja so se odločila za ...

Simon Popek, Miša Molk Svet24.si

Ljubitelji filmov spet prišli na svoj račun

joc pececnik mv Necenzurirano

Joc Pečečnik se bo s šiviljami boril za denar ...

dzani stojakovic novo mesto rom Reporter.si

V Novem mestu se hvalijo: To je Rom Đani, ki hodi...

dragic greice Ekipa

Do konca življenja oboževalka Slovenije, ...

Chris Martin ima nenavaden ritual Revija Stop

Nenavaden ritual pevca Coldplayjev

pogacar Ekipa

Ko sem videl, kako se Pogačar obnaša ... Bil mu ...

Novice Ljubljana/Dvor pri Žužemberku

Na Dvoru bodo uredili območje nekdanje železolivarne

Piše: STA

Čas objave:
23.12.2021 11:32

Ministrstvo za kulturo je s koroškim gradbenim podjetjem Kograd IGEM v sredo podpisalo pogodbo za ureditev območja nekdanje Auerspergove železolivarne na Dvoru pri Žužemberku in gradnjo razstavišča o naravnih znamenitostih doline Krke ter dvorski tehnični dediščini. Naložba bo stala nekaj manj kot 2,3 milijona evrov.

Projekt bodo podprli z nekaj manj kot 80.000 evri, 1,7 milijona evrov bo prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj, so sporočili z ministrstva za kulturo.

Namen projekta je ohranjanje kulturne dediščine in preprečevanje njenega propadanja ter dvig ozaveščenosti o pomenu biotske raznovrstnosti ter kulturne dediščine v jugovzhodni Sloveniji.

V okviru projekta bodo pripravili sodobno in inovativno interpretacijo območja Natura 2000. Tako bosta zagotovljeni kakovostna interpretacija in sinergija med naravovarstvenimi učinki, ohranjanjem kulturne dediščine in javno dostopnostjo, so zapisali.

Nosilec projekta je ministrstvo za kulturo. Projektni partner je Zavod RS za varstvo narave, ki je zadolžen za pripravo naravovarstvene razstave. Pri projektu sodelujeta tudi novomeška območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Dolenjski muzej, ki hrani obsežno zbirko železolivarskih izdelkov, izdelanih v dvorski železarni.

Železarna Auerspergovih knezov na Dvoru pri Žužemberku - njeno območje je razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena - je leta 1796 začela delo kot klasična fužina, okoli leta 1820 pa se je preoblikovala v največjo železolivarno na ozemlju južno od Alp. Gre za enega najpomembnejših nekdanjih industrijskih obratov na Dolenjskem, so še zapisali na ministrstvu za kulturo.



V Dolenjskem muzeju v Novem mestu, kjer se več desetletij ukvarjajo z dvorsko kulturno in tehnično dediščino, so septembra odprli kulturnozgodovinsko razstavo Na Dvoru ulita umetnost.

Celoten razstavni projekt so pripravili z mislijo na možnost njegove vključitve v že načrtovano razstavo o naravnih znamenitostih doline Krke v prostorih nekdanje železarne na Dvoru, katerih obnovo in postavitev razstave vodi ministrstvo za kulturo, so sporočili ob njenem odprtju. Dolenjski muzej hrani največjo zbirko na Dvoru izdelanih predmetov, ki obsega 360 enot.

Auerspergova železolivarna na Dvoru je bila v 19. stoletju eden največjih industrijskih obratov na Dolenjskem in v njenem širšem sosedstvu oziroma največja železolivarna južno od Alp. Povprečno je imela zaposlenih 700 delavcev. Od ustanovitve leta 1763 so bili njeni lastniki Auerspergi, Turjačani, ki so tega leta od rudarskih oblasti dobili dovoljenje za postavitev plavža in fužine.

Ob različnih napravah za industrijo in gradbeništvo so v livarni izdelovali predmete umetniškega liva - svečnike, okrasne krožnike, grbe, likalnike na žerjavico, številne drobne okrasne in uporabne predmete, peči, nagrobne križe ter druge nagrobne spomenike, vodnjake in tudi mostove.

Leta 1891 je dvorska železolivarna zaradi prehude konkurence, tehnološkega zaostajanja, predrage proizvodnje in odmaknjenosti od glavnih prometnic - dolenjsko železnico, ki so jo začeli graditi leta 1892, so namreč namesto po dolini Krke speljali mimo Novega mesta - prenehala obratovati.