Vodstvi zadrug KZ Krka in KZ Trebnje, ki spadata med največje v državi, sta v Trebnjem danes podpisali pismo o nameri pripojitve omenjene novomeške zadruge k trebanjski. Na Dolenjskem bo tako nastala največja zadruga v Sloveniji, zaposlenim in članom KZ Krka, ki se vrsto let ne more otresti izgube, pa se obeta boljša prihodnost.
Direktor KZ Trebnje Stanko Tomšič je ob podpisu povedal, da bo s pripojitvijo, ki jo nameravajo izvesti do 1. januarja ali najpozneje 1. maja prihodnje leto, nastala največja slovenska zadruga KZ Trebnje - Krka, ki bo s skoraj tisoč člani oz. ustanovitelji tudi pomemben gospodarski subjekt v jugovzhodni Sloveniji.
Združena zadruga bo imela približno 260 zaposlenih, letno pa naj bi ustvarila skoraj 65 milijonov evrov prihodka. Pokrivala bo petino slovenskega ozemlja. Delovala bo na območju 12 občin jugovzhodne Slovenije.
Med razlogi za pripojitev je Tomšič navedel okrepitev konkurenčnega nastopa na trgu in izboljšanje poslovanja KZ Krka, saj bo KZ Trebnje zagotovila potrebna sredstva za njeno stabilno poslovanje. Izboljšala se bo tudi založenost in sicer predvsem tehničnih trgovin. Zadrugi bosta nemudoma skupaj iskali možnosti za okrepitev lastne konkurenčnosti in storitev svojim članom ter kupcem.
Kupci lahko od združitve pričakujejo boljšo ponudbo in kakovostnejše storitve, za večje dobave pa bodo omogočili dostavo na dom. Za združeni zadrugi bodo sicer vzpostavili novo organizacijsko shemo z eno upravo s sedežem v Trebnjem. Odpuščanj razen morebitnega manjšega presežka pri zaposlenih ne načrtujejo, je še zagotovil Tomšič.
Direktor KZ Krka Martin Kambič je med obeti in skupnimi učinki združitve navedel optimizacijo stroškov, okrepitev pogajalske vloge in konkurenčnega položaja, povečanje odkupa mleka in mesa, okrepitev odkupa in prodaje zelenjave, razvoj blagovne znamke Dobrote s kmetije in povečanje vrednosti premoženja.
Direktorja sta tudi zagotovila, da vsi državni organi, ki urejajo področje zadružništva in kmetijske politike, omenjeno združitev podpirajo. Ravno tako je to podprlo članstvo obeh zadrug. Sicer pa želijo ohraniti oz. povečati število delovnih mest, kmetijstvu ponuditi dodatno podporo, intenzivno sodelovati pri vzpostavljanju kratke proizvodne verige od pridelave do kupca ter okrepiti območno samooskrbo, so še dejali ob podpisu.
Tega se je udeležil tudi predsednik KZ Trebnje Anton Strah, ki je opozoril, da je prihodnost slovenskega zadružništva v povezovanju. Ocenil je tudi, da bi bilo najbolje, če bi se izoblikovalo osem do deset večjih klasičnih zadrug in nekaj specializiranih, denimo vinarske, mlekarske, prašičjerejske zadruge in podobno. "Če do tega ne bo prišlo, bo slovensko zadružništvo ostalo preveč razdrobljeno in nekonkurenčno," je še napovedal.
Novomeška KZ Krka je imela sicer lani skoraj 17,5 milijona evrov prihodkov. Največ tega je ustvarila z odkupom in s prodajo mesa, mleka in drugih kmetijskih izdelkov, ima tudi lastno klavnico s predelavo mesa. V njenem sklopu deluje ena živilska, sedem tehničnih trgovin in restavracija. Ima 250 članov in 76 zaposlenih.
KZ Trebnje je po prometu druga največja zadruga v državi. Lani je ustvarila 47 milijonov evrov prihodkov, glavnino s prodajo živil, tehničnega blaga in z gostinstvom. Velik delež prihodka ustvari tudi z odkupom in s prodajo mesa, mleka in drugih kmetijskih izdelkov. Nekaj tudi z odkupom in razrezom lesa.
V njenem okviru delujejo 11 tehničnih trgovin, servis kmetijske mehanizacije, 13 samopostrežnih živilskih trgovin, tekstilna trgovina, restavracija, sedem barov, črpalka za dizelsko gorivo in žaga. Ima 730 članov in 180 zaposlenih.
Po podatkih novomeške izpostave Agencije RS za javnopravne evidence in storitve je v statistični regiji jugovzhodna Slovenija lani delovalo 22 zadrug. Te so v povprečju zaposlovale nekaj manj kot 540 ljudi, ob 134 milijonih evrov prihodka pa so ustvarile 41.000 evrov skupne izgube.