V ponedeljek, 29. junija, se prične nacionalna preventivna akcija za večjo varnost motoristov, pod okriljem Agencije za varnost prometa in v sodelovanju s Policijo, ki bo v času akcije izvajala poostren nadzor.
Namen akcije, ki bo trajala do 12. julija, je pozvati motoriste in mopediste k odgovorni in preudarni vožnji ter samozaščitnemu vedenju v prometu in jih opozoriti, naj ne precenjujejo svojih motorističnih izkušenj in ne podcenjujejo razmer na vozišču. Ostale voznike motornih vozil agencija in policija pozivata k dodatni previdnosti in pozornosti na cesti, saj so motoristi še posebej ob lepem vremenu pogostejši udeleženci v prometu. Bliža se tudi praznični dan, ki ga bo marsikdo podaljšal v konec tedna, zato agencija in policija opozorila ter nasvete motoristom in mopedistom za večjo varnost namenjata že danes. Pozivi k odgovorni in strpni udeležbi v prometu so namenjeni tudi vsem ostalim udeležencem na naših cestah, saj je v prihodnjih dneh tudi zaradi konca šolskega leta pričakovati gostejši promet.
Motoristi in mopedisti so poleti pogosti udeleženci v cestnem prometu
Poletni meseci na ceste praviloma privabijo več motoristov, visoke temperature pa lahko vplivajo na zbranost in stopnjo utrujenosti pri vožnji motorja. Motorist mora biti vsak trenutek pozoren na več stvari sočasno, za vožnjo so potrebne tudi različne spretnosti. Vožnja motorja zahteva poleg poznavanja motorja in upoštevanja pravil še zelo dobro psihofizično pripravljenost. Ob ugodnih razmerah na cesti naj motoristi ne pozabijo, da sončno in suho vreme lahko prekinejo poletne nevihte ali celo neurja s točo, ki vozne razmere lahko v hipu spremenijo, še opozarja Agencija za varnost prometa. Ostale voznike želijo spomniti, da je potrebna dodatna pazljivost in pozorno spremljanje prometa, saj so motoristi zaradi ozke silhuete slabše vidni. Pozorno morajo spremljati promet, tudi v vzvratnem in stranskih ogledalih, predvsem pa naj vsakič preverijo t. i. mrtvi kot. Že širina svinčnika v iztegnjeni roki lahko popolnoma zakrije motorista, oddaljenega le 30 metrov.
Motoristi, poskrbite za svojo varnost!
Preden se odpravijo na pot, naj se motoristi prepričajo, da je motor tehnično brezhiben. Nujno je, da poskrbijo za svojo varnost z uporabo dobre zaščitne opreme, v katero sodijo zaščitna čelada, kombinezon, ščitnik hrbtenice, škornji in rokavice. Najbolje je, da je oprema v živahnih ter opaznih barvah, da jih lahko drugi udeleženci lažje in hitreje opazijo. Motoristi naj imajo med vožnjo tudi vedno prižgane luči. Hitrost vožnje naj prilagodijo razmeram na cesti in upoštevajo omejitev hitrosti. Poskrbijo naj za ustrezno načrtovanje postankov na poti, saj daljše vožnje še zdaleč ni pametno odpeljati brez odmora, v poletni vročini pa tudi na ustrezno hidracijo. Tveganja glede vožnje pod vplivom alkohola in drugih prepovedanih substanc so zelo visoka, zato je nujno, da na motor ali moped sedejo trezni. Agencija je pred časom izdala zloženko Ne prehitevaj življenja, motorist za vedno, kjer bodo tako začetniki kot tudi tisti bolj izkušeni našli veliko koristnih priporočil in nasvetov.
Nepravilna stran/smer vožnje in neprilagojena hitrost še vedno ostajata usodna
Od 1. 1. do vključno 12. 6. 2020 so bili vozniki enoslednih motornih vozil udeleženi v 260 prometnih nesrečah oz. 26 % manj kot v lanskem primerljivem obdobju (353 prometnih nesreč). Vendar pa je potrebno vzeti v obzir bistveno zmanjšan obseg prometa v času epidemije. Zmanjšanje beležimo tudi pri hudo telesno poškodovanih (-34 %) in pri lažje telesno poškodovanih (-27 %). Umrlih voznikov enoslednih motornih vozil je bilo do 21. junija letos 10, od tega 8 voznikov motornih koles ter 2 voznika mopeda (lani 11 voznikov in 1 potnik na motorju). Vsi umrli motoristi so imeli čelado, voznika mopeda pa čelade nista imela. Polovica umrlih (5) je bila starih 30-40 let, štirje 50-60 let, eden 20 let, vsi so bili moški.
Od 10 umrlih so vozniki motornih koles in mopedov sami povzročili 6 smrtnih prometnih nesreč (5 motoristov, 1 mopedist). Med temi, ki so sami povzročili smrtno prometno nesrečo, prevladuje starostna skupina 50-60 let (4 motoristi). Vzroki za smrtne prometne nesreče voznikov enoslednih motornih vozil so bili: nepravilna stran/smer vožnje, zaradi česar so umrli 4 (3 so nesrečo povzročili sami), neprilagojena hitrost, zaradi katere so umrli 3 (vsi trije so bili tudi povzročitelji) in neupoštevanje pravil o prednosti, zaradi česar so prav tako umrli 3 motoristi (povzročitelji so bili dva voznika osebnih vozil in en voznik tovornega vozila).
Dve tretjini prometnih nesreč letos povzročili vozniki enoslednih motornih vozil sami
Do 12. junija letos so kar 166 od 260 prometnih nesreč povzročili vozniki enoslednih motornih vozil sami (64 %). Od 166 povzročenih prometnih nesreč, jih je bilo 38 povzročenih pod vplivom alkohola (23 % oz. skoraj vsaka četrta). 2 umrla voznika motornega kolesa in 2 umrla mopedista so bili pod vplivom alkohola, vsi so bili tudi povzročitelji. Motoristi in mopedisti brez veljavnega vozniškega dovoljenja so letos do 12. 6. povzročili največ, kar 61 prometnih nesreč, od katerih se je 1 končala s smrtnim izidom, 11 pa s hudimi telesnimi poškodbami. Motoristi in mopedisti z vozniškim dovoljenjem več kot 30 let so povzročili skoraj tretjino (46 od 166) prometnih nesreč, ki so se končale z dvema smrtnima žrtvama in 13 hudimi telesnimi poškodbami.
Večletni podatki kažejo, da so nesreče voznikov enoslednih motornih vozil pogostejše ob vikendih
Podatki iz priložene Analize enoslednih motornih vozil za petletno obdobje 2014-2019 kažejo, da je bilo število prometnih nesreč z udeležbo enoslednih motornih vozil največje ob koncih tedna (med petkom in nedeljo). Najmanj prometnih nesreč je bilo v prvih dnevih tedna (med ponedeljkom in sredo.) Tudi število umrlih je bilo največje ob koncih tedna - ob sobotah (24 umrlih) in nedeljah (26 umrlih). Največ prometnih nesreč z udeležbo voznikov enoslednih motornih vozil se je pripetilo v popoldanskem času med 16. in 18. uro ter med 14. in 16. uro. Podatki tako izkazujejo, da so nesreče voznikov enoslednih motornih vozil pogostejše ob vikendih, v popoldanskem času, kar je povezano predvsem z življenjskim slogom ter odnosa to motornih koles – vožnja je prej hobi kot nuja.
#VarnoZMotorjem – nasveti izkušenih motoristov
Andrej Brglez, testni voznik motociklov, Brane Legan, inštruktor varne vožnje, Zvone Šeruga, svetovni popotnik na motorju, Gaber Keržišnik, komentator motorističnih dirk MOTO GP, in Mitja Gustinčič, motoristični novinar, so v novejšem preventivnem videu Agencije za varnost prometa opozorili na glavna tveganja in pasti pri vožnji z motorjem, predvsem pa kot izkušeni motoristi ponujajo paleto neprecenljivih nasvetov. Tako med drugim izpostavljajo, da je tveganje na motorju večje pri višjih hitrostih. Pot ustavljanja motorista pri hitrosti 50 km/h znaša 23 metrov, pri 70 km/h znaša 38 metrov, pri hitrosti 90 km/h pa že 65 metrov. Prilagojena hitrost je v kritičnih trenutkih lahko odločilna, na kar agencija opozarja tudi s kratkim preventivnim videom. Izkušeni motoristi še izpostavljajo, da se je na pot z motorjem potrebno vselej podati previdno in brez precenjevanja svojih sposobnosti in razmer na vozišču.
Galerija
