Na posvetu Občine Brežice je bilo danes slišati nekaj pozivov pristojnim za večjo vključenost Romov v izobraževanje, pa tudi pozive socialnim službam, policiji in tožilstvu, naj dosledno preganja prekrške in kazniva dejanja, tudi ko gre za Rome. Notranji minister Aleš Hojs je napovedal tudi oblikovanje nekaterih zakonskih predlogov do konca leta.
Krajani krajevne skupnosti Velika Dolina in Jesenice na Dolenjskem v brežiški občini so na današnjem srečanju opozorili, da se v zadnjem času dogajajo manjše in večje tatvine, kaljenje nočnega miru z glasno glasbo, težave v tamkajšnji osnovni šoli. Dogajanje pripisujejo dvema romskima družinama, ki jim očitajo tudi neprimerno vedenje do drugih vaščanov.
Po besedah predstavnika civilne iniciative Fredija Žiberta, so s člani omenjenih romskih družin, ki sta se na območje priselili, želeli vzpostaviti dialog, a niso bili uspešni. Od centra za socialno delo zato pričakujejo, da bo nadzoroval, za katere namene člani družin porabljajo socialno pomoč, od policije in sodstva pa, da bosta dosledno izpeljala vse kazenske in sodne postopke.
Komandir policijske postaje Brežice Srečko Medic je povedal, da je policija okrepila svojo navzočnost na območju, hkrati pa se tudi odziva na vse prijave. Težava pa je, da kršiteljev pogosto ne morejo kaznovati, ker želijo prijavitelji ostati anonimni in ne podajo prijave. Slednjo pa za kaznovanje zahteva zakonodaja, je dejal.
Okrožna državna tožilka Mateja Roguljič je zavrnila očitke, da tožilstvo Romov ne želi preganjati, ker se "to ne izplača". Na tožilstvu obravnavajo vse kazenske ovadbe, ne glede na to, ali gre za Roma ali koga drugega. Težava pa je, da so dokazni standardi za pregon in obsodbo zelo visoki, tudi ona je opozorila, da se pogosto zgodi, da prijavitelji med postopkom umaknejo predlog za pregon. Brežiški župan Ivan Molan je zato pozval, naj ljudje vse zadeve dosledno prijavljajo policiji in v postopkih sodelujejo s tožilstvom.
Hojs in Molan sta skupaj s še nekaterimi udeleženci posveta kot ključno težavo izpostavila povprečno nizko izobrazbo Romov, zato sta prepričana, da je treba več narediti na tem področju. Če ne drugače, je treba ukrepati tako, da se staršem zmanjša socialno pomoč, če otroka ne pošiljajo v šolo, je dejal Hojs.
Direktorica Centra za socialno delo Posavje Marina Novak Rabzelj pa se je zavzela, da bi se socialna pomoč znižala tudi, če se nekdo ne udeleži aktivnosti (šola za starše ipd.), za katere center oceni, da bi bile dobre za njegovo vključevanje v družbo. Za primer dveh romskih družin v krajevni skupnosti Velika Dolina je zagotovila, da na centru delajo vse, kar jim omogočajo zakonodaja in kadrovske zmogljivosti.
Ravnateljica Osnovne šole Cerklje ob Krki Maja Matrić je kot glavno težavo pri vključevanju Romov v izobraževanje in s tem v družbo izpostavila pomanjkanje znanja slovenskega jezika, zato se je zavzela za čim večje vključevanje Romov v predšolsko vzgojo. V šoli, ki jo vodi, jim je po številnih pogovorih s starši uspelo v predšolsko vzgojo vključiti 10 otrok, kar vidi kot lep napredek.
Na ministrstvu za izobraževanje po besedah vodje sektorja za razvoj izobraževanja Aleša Ojsterška podpirajo tak način vključevanja romskih otrok v predšolsko vzgojo. Hkrati ministrstvo tudi samo vodi številne programe, s katerimi skuša Rome čim bolj vključiti v izobraževanje, je dejal.
Prizadevanja za večjo vključenost Romov v izobraževanje je pozdravil tudi predstavnik romske skupnosti.
Notranji minister Hojs je na posvetu napovedal še, da bo posebna vladna komisija do konca meseca pripravila poročilo o ugotovljenih težavah, ki se nanašajo na romsko skupnost, nato bodo ministrstva pripravila zakonske predloge možnih rešitev, te pa bi lahko DZ sprejel v začetku naslednjega leta.
