V petek bo minilo leto dni od najhujše delovne nesreče pri nas, ko je zaradi eksplozije dveh nezdružljivih snovi v kočevskem Melaminu umrlo sedem ljudi. Eno leto pozneje v podjetju obratuje polovica nekdanje proizvodnje. Vzroki za nesrečo so bolj ali manj znani, o odgovornosti bosta na koncu presojala tožilstvo in najverjetneje tudi sodišče.
Do delovne nesreče v Melaminu je prišlo 12. maja lani. Po ugotovitvah posebne skupine ministrstva za okolje je okoli 8. ure v podjetje prispel tovornjak s cisterno, ki je pripeljal surovino dietilentriamin. Po uvodnih formalnostih je šofer namesto na pretakališče za dietilentriamin zapeljal na pretakališče za epiklorohidrinom. Melaminov operater je cisterno priklopil na rezervoar z epiklorohidrinom in začel s prečrpavanjem. Po približno 16 minutah prečrpavanja je ob 8.37 prišlo do hude eksplozije, pri kateri sta po ugotovitvah preiskovalcev premer in višina ognjene krogle presegla 200 metrov.
Ob eksploziji so takoj umrli voznik cisterne in Melaminov operater ter trije delavci zunanjega podjetja, ki so v Melaminu izvajali vzdrževalna dela. Dva poškodovana so s hudimi opeklinami odpeljali v UKC Ljubljana, kjer sta pozneje umrla. Lažje je bilo poškodovanih še med 25 in 30 oseb.
Nesreča pa bi bila lahko še hujša, če ne bi interventne službe (te so bile na mestu dogajanja v manj kot sedmih minutah) s pomočjo pripadnikov Slovenske vojske preprečile vžig in eksplozijo še preostalih rezervoarjev, predvsem rezervoarja v metanolom.
Po do zdajšnjih ugotovitvah posebne skupine ministrstva ob nesreči tudi ni prišlo do večjega vpliva na okolje. Vpliv na okolje je bil, a na srečo "ne tako velik, da bi prišlo do čezmernega onesnaženja tal, podzemne in površinske vode", je skupina zapisala v nedavno objavljenem poročilu.
Do danes zagnali polovico nekdanje proizvodnje
Takoj po nesreči sta stekla odstranjevanje posledic in sanacija. Kot so za STA navedli v podjetju, trenutno obratuje okoli 50 odstotkov nekdanje proizvodnje, Melamin pa zaposluje 201 delavca.
V preteklosti so v podjetju že večkrat pojasnili, da je njihov cilj obnoviti 80 odstotkov nekdanje proizvodnje. Preostalih 20 odstotkov, ki jih je predstavljala proizvodnja s epiklorhidrinom, pa na trenutni lokaciji ne nameravajo zagnati več. Kot nadomestek načrtujejo postopno uvajanje proizvodnje okolju prijaznih smol.
Podjetje za zdaj od države ali EU ni prejelo še nobenih sredstev kot pomoč pri sanaciji, dobili pa so povrnjen del škode od zavarovalnic. Koliko, kot pravijo, "zaradi spoštovanja politike poslovanja in pogodb s poslovnimi partnerji" ne morejo razkriti.
Prav tako ne razkrivajo višine zahtevkov za odškodnine, ki jih uveljavljajo svojci umrlih v nesreči. Do zdaj so, kot so povedali, zgolj za nematerialno škodo izplačali okoli 300.000 evrov.
"Vse zahtevke za nematerialno škodo smo nemudoma posredovali v rešitev zavarovalnici. Melamin je poleg uporabljene zavarovalne vsote zavarovalnici nakazal še dodatno vsoto za izplačilo odškodnin, s čimer so bili s strani Melamina izpolnjeni vsi do zdaj prejeti zahtevki po oceni zavarovalnice," so za STA zapisali v družbo.
Dodali so, da je zavarovalnica višino odškodnine določila v okviru ustaljene sodne prakse za odmero tovrstnih odškodnin. Tudi sicer v podjetju iščejo načine, kako svojcem preminulih kratkoročno ali dolgoročno dodatno priskočiti na pomoč, so povedali.
O odgovornosti bo odločalo tožilstvo oz. sodišče
Skupaj s sanacijo podjetja je takoj steklo tudi ugotavljanje morebitne odgovornosti za nesrečo. Februarja letos so ljubljanski kriminalisti sporočili, da so po dolgotrajni preiskavi ovadili štiri fizične in eno pravno osebo. Sumijo jih storitve kaznivih dejanj ogrožanja varnosti pri delu in povzročitve splošne nevarnosti. Ugotovili so tudi "vzročne zveze opustitve dolžnega ravnanja za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev in nastalo posledico". Eden od glavnih očitkov odgovornim je, da v delovnem procesu niso bili upoštevani vsi varnostni protokoli.
Po nekaterih podatkih naj bi bil med ovadenimi tudi direktor Melamina Srečko Štefanič, ki pa izjav v času, dokler teče preiskava, ne daje. Po oceni policije je sicer škoda ob nesreči presegla 37 milijonov evrov.
Na ljubljanskem okrožnem tožilstvu so za STA pojasnili, da so ovadbo policije prejeli, pristojna tožilka pa je po njeni proučitvi konec aprila zahtevala še dopolnitev. Ko jo bo prejela, bo sprejeta "ustrezna državnotožilska odločitev", so zapisali.
Razloge za nesrečo je ugotavljala tudi posebna delovna skupina ministrstva za okolje. Ocenila je, da so v Melaminu v preteklosti pomanjkljivo ocenjevali nevarnost večjih nesreč, napaka pa je tudi bila, da pred prečrpavanjem nevarnih snovi niso opravljali analiz, s katerimi bi potrdili njihovo pristnost. Prav tako v podjetju niso imeli drugih vhodnih kontrol za prepoznavanje kemikalije.
Preverjanje dodatnih možnih lokacij za selitev
Že kmalu po nesreči so stekla prizadevanja, da bi Melamin svojo proizvodnjo iz strnjenih naselij v Kočevju preselil na obrobje občine. V ta namen je podjetje naročilo študijo, ki je preverjala sprejemljivost morebitnih lokacij in kot najbolj primerno ocenila lokacijo na severu Kočevja, na območju med Klinjo vasjo in Gorenjem v smeri proti Mali Gori.
A so proti selitvi Melamina na tamkajšnjo območje ostro nastopili krajani, zato je Melamin naročil dodatek k študiji. V okviru slednjega zdaj preverjajo možne lokacije, ki so od naseljih oddaljene več kot 1500 in več kot 3000 metrov, med njimi tudi območje na širšem območju Kleča.
Ko bo dodatek k študiji izdelan, ga nameravajo v Melaminu predstaviti javnosti, pri čemer podarjajo, da želijo poiskati lokacijo, ki bo usklajena tudi z lokalnim prebivalstvom. Poudarjajo še, da bi jim nova lokacija poleg ohranitve delovnih mest omogočila nadaljnji razvoj in ustvarjanje novih delovnih mest, "s čimer lahko Melamin ostane v lokalnem okolju in obenem pripomore k njegovem razvoju".