Na filozofski fakulteti Karlove univerze v češki Pragi bodo drevi odprli gostujočo razstavo o Mihajlu Rostoharju, ki so jo pripravili v Mestnem muzeju Krško. Z omenjeno razstavo bodo predstavili soustanovitelja ljubljanske univerze in ustanovitelja oddelkov za psihologijo na filozofskih fakultetah Masarykove univerze v Brnu in Ljubljani.
Iz Mestnega muzeja Krško so sporočili, da bo razstavo o filozofu, eksperimentalnem psihologu, pedagogu in kritičnem mislecu Mihajlu Rostoharju (1878-1966) odprl slovenski veleposlanik na Češkem Leon Marc.
Na razstavi bodo Rostoharja predstavili z reprodukcijami izbranega gradiva arhiva Masarykove univerze v Brnu in Zgodovinskega arhiva in muzeja Univerze v Ljubljani. Besedila sta pripravila Marko Polič z oddelka za psihologijo ljubljanske Filozofske fakultete in kustosinja razstave Helena Rožman.
Razstava bo v Pragi na ogled do 30. septembra, 12. novembra pa bo gostovala še na omenjeni filozofski fakulteti Masarykove univerze v Brnu. Gostovanji so pripravili s sodelovanjem Slovenskega društva Jožeta Plečnika iz Prage.
Po podatkih krškega muzeja je Rostoharja življenjska pot vodila iz rodne vasi Brege v Krško, kjer je obiskoval osnovno in meščansko šolo, nato pa v Ljubljano in Kranj, kjer je leta 1901 maturiral.
Med letoma 1904 in 1905 je, sicer študent dunajske univerze, obiskoval predavanja pri profesorju Meinongu na Univerzi v Gradcu, kamor ga je pritegnil laboratorij za eksperimentalno psihologijo. Po doseženem nazivu doktor filozofije je raziskovalno in akademsko kariero nadaljeval na Karlovi univerzi v Pragi.
Rostoharjevo delovanje na prelomu 19. in 20. stoletja ter v prvih dveh desetletjih 20. stoletja zaznamujejo tudi prizadevanja za ustanovitev Univerze v Ljubljani. Jasno izražena politična stališča in brezkompromisen odnos do najpomembnejših družbenih in univerzitetnih vprašanj pa so privedli do tega, da Rostoharja 31. avgusta 1919 ni bilo med prvimi imenovanimi profesorji te novoustanovljene izobraževalne ustanove.
Zaradi tega se je vrnil na Karlovo univerzo v Prago, leta 1921 pa so ga povabili na takrat ustanovljeno Masarykovo univerzo v Brnu, kjer je nato leta 1926 spodbudil ustanovitev oddelka za psihologijo in predaval do nemške zasedbe Češke. Med drugo svetovno vojno se je umaknil v Slovenijo in sodeloval z odporniškim gibanjem.
Po končani vojni se je vrnil v Brno, a ga je moral po zapletih ob resoluciji informbiroja leta 1948 zapustiti. V starosti 70 let je nato leta 1949 najprej zasedel mesto profesorja za psihologijo na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer so na njegovo pobudo leta 1950 ustanovili tudi oddelek za psihologijo.
Polič je v besedilu, s katerim je predstavil strokovno plat Rostoharjevega delovanja, zapisal: "Ni se bal polemik ne v znanosti ne v politiki. Bil je celovita osebnost in je psihologiji pa tudi svojemu času, ki ga je daleč presegal, vtisnil neizbrisen pečat."
Razstavni katalog v slovenskem in češkem jeziku je dostopen na spletni strani Mestnega muzeja Krško, so še sporočili iz Krškega.