Zaradi nadpovprečno tople zime lahko v naravi že nekaj časa opazujemo prezgodnje prebujanje rastlin. Potem ko so ponekod skoraj mesec dni prej kot običajno zacveteli zvončki, ki sodijo med prve znanilce pomladi, je zaskrbljujoče predvsem prehitro cvetenje marelic in breskev, je povedala agrometeorologinja z Agencije RS za okolje Ana Žust.
Na trenutno stanje v naravi je vplivala celotna letošnja meteorološka zima, ki je bila nadpovprečno topla in sončna. Na območju Evrope je bila letošnja zima kar 3,4 stopinje Celzija toplejša od povprečja in tudi 1,4 stopinje Celzija toplejša od doslej najtoplejše zime leta 2015.
Tudi v Sloveniji so bile temperature zraka ves čas nad ali blizu dolgoletnega povprečja, se je pa večkrat temperatura povzpela neobičajno visoko. Denimo v decembru, ko se je v Ljubljani segrelo kar do 17 stopinj Celzija.
Tudi v februarju so bile v Sloveniji temperature nadpovprečno visoke, zanimivo je, da je bilo to izrazito v hribovitih predelih. Na Kredarici se je denimo s 16. na 17. februar segrelo skoraj do deset stopinj Celzija, kar je neobičajno za ta letni čas.
Nadpovprečno toplo vreme se nadaljuje tudi v marcu in vse to obilje toplote ima svoj vpliv zlasti na rastlinski svet, je povedala Žustova. Prve znanilke pomladi, ki jih na agenciji za okolje spremljajo tudi v okviru fenološkega monitoringa, so mali zvonček, leska in iva.
Mali zvonček je letos zacvetel tri tedne do skoraj mesec dni bolj zgodaj, kot je dolgoletno povprečje. Od tri tedne do mesec dni bolj zgodaj kot običajno je zacvetela tudi leska, ki je letos izrazito prehitevala povprečje ravno na pobočnih in osončenih območjih ter zlasti na nekoliko višjih legah. Na nekaterih zelo osončenih legah je zacvetela celo v zadnji dekadi decembra, kar je izrazito odstopanje, je izpostavila agrometeorologinja. Iva je zacvetela pred dvema tednoma, kar je prav tako od 20 dni do enega meseca prezgodaj.
Zaskrbljujoče pa je, da so že v zadnji tretjini februarja ponekod zacvetele marelice. "Sicer zgodnje sorte in v bolj zavetnih legah, a cvetovi so se vztrajno odpirali in danes jih lahko opazimo po domala vseh toplejših legah po Sloveniji," je dejala Žustova. To je kar tri tedne prehitro. Na Primorskem opažajo tudi že prve cvetove breskve, kar je prav tako prehitro in zaskrbljujoče, je dodala.
Čas intenzivnih prodorov hladnega zraka namreč še zdaleč ni mimo in še vedno lahko temperature padejo globoko pod kritične vrednosti. Kritične vrednosti za pozebo se gibljejo ob cvetenju od minus dve do minus tri stopinje Celzija. Takšne temperature lahko povzročijo hude poškodbe, če cvetovi polno cvetijo. Če že odcvetajo, pa so lahko usodne temperature okoli minus ene stopinje Celzija, je pojasnila strokovnjakinja.
Pridelovalci morajo zato spremljati, kako se bo vreme odvijalo naprej, za zdaj kratkoročne napovedi ne kažejo na večje ohladitve. V preteklosti so bila leta brez pozebe in jo je zgodnje cvetenje odneslo brez posledic, a še vedno je živ spomin na katastrofalne spomladanske pozebe v letih 2016 in 2017, ki so prizadele mnoge pridelovalce.
Sicer pa je tudi količina padavin minulo meteorološko zimo, ki zajema december, januar in februar, bila podpovprečna. Januarja in februarja je skupaj padla na jugovzhodu države približno polovica običajne količine padavin, drugod od 60 do 80 odstotkov povprečja, nekoliko bližje povprečju so bile le količine v osrednji in severozahodni Sloveniji.