Ljubljanska nadškofija je začela škofijski postopek za beatifikacijo Magdalene Gornik, mistkinje iz Gore pri Sodražici. Postopek beatifikacije oz. za proglasitev za blaženega je sicer prvi korak v postopku razglasitve neke osebe za svetnika oz. svetnico.
Magdalena Gornik se je rodila 19. julija 1835 na Gori pri Sodražici, natančneje v vasi Janeži, kot tretja izmed sedmih otrok. Spomladi 1847 naj bi po navajanju Slovenske škofovske konference doživela prvo mistično srečanje z Marijo.
Leta 1847 je hudo zbolela, slabo leto pozneje pa ozdravela po drugem mističnem srečanju z Marijo. Od takrat naprej naj bi imela redna zamaknjenja in videnja, ki naj bi trajala vse do njene smrti leta 1896. Med njimi je vabila k spreobrnjenju in pokori. Pripisujejo ji tudi, da od leta 1848 pa do smrti naj ne bi uživala nobene zemeljske hrane, razen evharistije in vode.
Postopek za beatifikacijo in svetništvo, kot naslednji in zadnji korak najvišje časti v Cerkvi, je sicer dolgotrajen in zapleten. Začne se s postopkom v škofiji in konča s končno odločitvijo v Vatikanu.
Beatifikacija je naziv, s katerim Katoliška cerkev potrdi herojsko mero krepostnega življenja posameznika. Slednje pomeni, da se lahko začne takšno osebo javno častiti, vendar je čaščenje praviloma omejeno zgolj na določeno škofijo, red ali gibanje, medtem ko je razglasitev svetništva zadnji korak, ko se lahko začne osebo častiti na svetovni ravni.
Za beatifikacijo je potreben vsaj en čudež, ki se zgodi, potem ko se verniki s svojimi priprošnjami obračajo na določeno osebo, ki je živela še posebej krepostno življenje. Za razglasitev svetništva pa sta ponavadi potrebna dva potrjena čudeža.