Spomladanska pozeba je krojila usodo skoraj vsem vrstam sadnega drevja. Letošnja letina jabolk in hrušk, ki sta pri nas najpomembnejši sadni vrsti, bo tako v intenzivnih kot ekstenzivnih sadovnjakih izredno slaba. V ekstenzivnih sadovnjakih naj bi se sadja pridelalo le za vzorec, je pred dnevi objavil statistični urad.
V intenzivnih sadovnjakih naj bi po začasnih podatkih, ki se nanašajo na stanje 5. septembra, nabrali le 27.689 ton jabolk in 1223 ton hrušk.
Jabolka naj bi obrodila v povprečju 12,1 tone na hektar, kar je zgolj 38 odstotkov obilne prejšnje letine in manj kot polovica povprečnega pridelka zadnjih desetih let. Hrušk naj bi bilo povprečno 4,5 tone na hektar, kar je manj kot tretjina povprečne letine v zadnjih desetih letih.
Povprečni pridelek ameriških borovnic bo štiri tone na hektar. Na skoraj 70 hektarjih naj bi jih tako pridelali okoli 282 ton. Maline obetajo pridelek 4,5 tone na hektar, kar je za 27 odstotkov manjši hektarski pridelek od lanskega.
V ekstenzivnih oz. travniških sadovnjakih naj bi se sadja letos pridelalo le za vzorec. Jabolk naj bi nabrali skupaj 3304 tone ali okoli osem kilogramov na drevo, kar je komaj 17 odstotkov prejšnje, dobre letine. Hruške naj bi obrodile še slabše, s posameznega drevesa naj bi jih nabrali povprečno okoli pet kilogramov, skupaj pa 586 ton ali 15 odstotkov prejšnje letine. Tudi češplje in slive se niso izognile spomladanski pozebi. S posameznega drevesa naj bi jih nabrali povprečno komaj dva kilograma, skupaj 472 ton.
Tudi grozdje naj bi letos obrodilo slabše kot lani. Slovenski vinogradniki naj bi letos na 14.874 hektarjih vinogradov pridelali 83.223 ton grozdja.
Sorte grozdja za pridelavo belega vina naj bi obrodile 5,9 tone na hektar, kar je za 16 odstotkov manj kot lani. Belega grozdja naj bi se tako nabralo 60.955 ton.
Sorte za pridelavo rdečega vina pa naj bi v povprečju obrodile 4,9 tone na hektar, kar je za 22 odstotkov slabše od prejšnje letine. Rdečega grozdja naj bi skupaj nabrali 22.268 ton.