V straškem kulturnem domu bodo še bolj kot doslej dobrodošli tudi vsi uporabniki in uporabnice slušnih aparatov, saj je kulturna dvorana opremljena s t.i. slušno zanko.
Na fotografiji: straški župan Dušan Krštinc, Robert Kren iz Regijskega NVO centra, Milan Zupanc, Marjan Možic in Janez Senica iz podjetja Elektronika Zupanc, ki je namestilo slušno zanko, ter predsednik in sekretarka Društva oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine, Vladimir Kastelec in Geni Močnik.
Župan Občine Straža Dušan Krštinc je namreč prisluhnil pobudi Društva
oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine (DOZIS) ter Regijskega NVO centra-stičišča nevladnih organizacij JV Slovenije. »Za to smo se odločili, da omogočimo tistim, ki uporabljajo slušne aparate, ne samo da slišijo,
ampak tudi razumejo, kaj se dogaja na odru oz. kar se dogaja v kulturni dvorani,« je dejal Krštinc ter v družbi predsednika in sekretarke DOZIS, Vladimirja Kastelca in Geni Močnik na vhodna vrata tako kulturnega doma kot velike dvorane v notranjosti namestil simbolno nalepko, s katero naglušne osebe z aparati vedo, da je prostor opremljen s slušno zanko.
V Sloveniji okoli 75 tisoč ljudi uporablja slušne aparate, še enkrat toliko pa naj bi jih imelo težave s sluhom. Javni prostori so uporabnikom aparatov prijaznejši in dostopnejši, če so opremljeni s slušno zanko.
Kaj ta pomeni, je orisal Kastelec: »Čeprav sem uporabnik slušnega aparata, če prostor, kot je na primer kulturna dvorana, nima slušne zanke, ne morem spremljati nobene kulturne prireditve, predvajanja slovenskega filma in podobno. Sicer slišimo, a ne razumemo, je preveč motenj. Prav zaradi slušne zanke pa lahko vsak dogodek nemoteno spremljamo. Uporabniki v takšnih
prostorih enostavno preklopimo na tuljavo, na to možnost pa nas opozori simbolna nalepka.«
V Sloveniji je okoli 75.000 uporabnikov slušnih aparatov. »S tem da govorimo o invalidnosti, ki s staranjem prebivalcev narašča. Do slabšega sluha lahko pride tudi zaradi poškodb, bolezni, v porastu je tudi kot ena od poklicnih bolezni. Po nekaterih ocenah je oseb, ki imajo težave s sluhom, vsaj še enkrat toliko, kot je uporabnikov slušnih aparatov,« je še povedala Geni Močnik.
Po njenih besedah je gluhota še vedno precejšnja stigma, kar izhaja še iz preteklosti in predsodkov, da so gluhi ljudje »neumni«, saj so bili zaradi težav s komuniciranjem marsikje izolirani. A tudi danes, ko ima veliko ljudi težave s sluhom, se marsikdo raje zadržuje doma oziroma izogiba komunikaciji, saj če je npr. množica ljudi, ne more spremljati pogovora, vsem brati z ustnic ipd. »Tu so imeli naši člani nemalo težav med epidemijo, ki je zapovedala nošnjo obraznih mask,« je še povedala strokovna delavka društva in nadaljevala: »V tovrstnih kulturnih domovih se marsikaj dogaja, ne zgolj klasične kulturne prireditve, običajno so tu tudi na primer večji občni zbori kakšnega gasilskega društva in podobno in zaradi slušne zanke postane takšen prostor prijazen tudi do naglušnih oseb. Če povem izkušnjo našega člana, ki je tudi gasilec in je šele s slušnim aparatom po nekem zboru članov priznal, da je prvič dejansko slišal poveljnika in ostale. Ali pa naša skoraj 80-letna članica, ki je začela uporabljati prenosno slušno zanko, ki pride prav v individualnih primerih, torej ena na ena. Rekla je, da še nikoli v svojem življenju ni slišala tako dobro kot sedaj in da se ji je odprl nov svet.«
