Krški svetniki, ki so jih predsednik državnega sveta Alojz Kovšca in njegovi sodelavci na četrtkovi redni seji seznanili s predlogom in potekom postopka ustanavljanja pokrajin, so se zavzeli za Posavje v obliki zdajšnje statistične regije. Opozorili so tudi, da nad predlogom skupne zasavsko-posavske pokrajine niso navdušeni.
Krški župan Miran Stanko je povedal, da odločitev svetnikov sicer še ni dokončna in da so ti v četrtek sprejeli zgolj sklep, da so se seznanili s predlogom skupne zasavsko-posavske pokrajine.
Menili so tudi, da je treba pred kakršnokoli odločitvijo opraviti izračune o finančni smiselnosti Posavja kot samostojne pokrajine, poudarili so še, da navdušenja za medsebojno pokrajinsko povezovanje ni tudi na zasavski strani.
Med Posavjem in Zasavjem razen geografskih ni najti posebnih stičnih točk, ti območji pa prav tako nista ne tesneje prometno in ne gospodarsko povezani, so še ocenili krški svetniki.
Župan je dodal, da sicer vrat za predloge ustanavljanja pokrajin v Krškem še niso zaprli in da so se o tem še pripravljeni pogovarjati. Šlo naj bi namreč za dolgotrajen proces vsaj do leta 2030, je še dejal Stanko.
Za Posavje kot zdajšnjo statistično regijo šestih občin se sicer zavzemajo tudi preostali tamkajšnji župani. Na četrtkovem obletnem srečanju z novinarji, ki poročajo iz Posavja, so tudi ocenili, da so občine Krško, Brežice, Sevnica, Radeče, Kostanjevica ob Krki in Bistrica ob Sotli že zdaj dobro povezane in da dobro medsebojno sodelujejo.
Pri tem je brežiški župan Ivan Molan opozoril, da bi se morali pri svojem delovanju bolje regijsko povezati tudi različni občinski zavodi. Sevniški župan in državni svetnik Srečko Ocvirk pa je ocenil, da je nujna uvedba pokrajin v Sloveniji, ki se je močno centralizirala, hkrati pa so povečale razvojne razlike med osrednjim in obrobnim delom države.