V Krki so danes že desetič zapored podelili priznanje Krkin prostovoljec leta. Za leto 2021 ga prejme Uroš Pribošek, sodelavec iz Razvoja in proizvodnje učinkovin z oskrbo. Že tradicionalno so se ob tej priložnosti zahvalili tudi letošnjim krvodajalcem jubilantom – 145 krkašicam in krkašem, ki so kri darovali že od 10- do 80-krat.
V osmih letih so samo v okviru Krkinega tedna humanosti in prostovoljstva darovali 933 litrov krvi. Zaposleni to tudi sicer počnejo zgledno, saj povprečno dvakrat na leto daruje kri več kot 1000 krkašev, vsako leto pa se darovalcem pridružijo številni, ki to življenjsko pomembno tekočino darujejo prvič. Krvodajalstvo tako ostaja pomemben del Krkine tradicije.
V Krki svojega uspeha ne merijo le s številkami. Zavedajo se, da je v času, ko se številni
spopadajo z življenjsko stisko in pomanjkanjem, humanitarna dejavnost podjetij in
človekoljubna pomoč posameznikov pomemben izraz solidarnosti. Med njimi so tudi številne
sodelavke in sodelavci, ki so prepoznali svoje poslanstvo v dobrodelnosti. Tiste, ki s svojim
prostovoljnim delovanjem pomagajo ljudem v stiski, na predlog njihovih sodelavcev, ki
njihovo nesebično delo spremljajo vsak dan, že od leta 2012 odlikujejo s priznanjem Krkin
prostovoljec leta.
Kot je ob letošnji razglasitvi Prostovoljca leta in krvodajalcev-jubilantov poudarila Milena
Kastelic, članica Krkine uprave – delavska direktorica, živimo v časih, ko sta solidarnost
in čut za sočloveka še posebej pomembna in potrebna. Zato v Krki občudujejo in cenijo vse
sodelavce, ki najdejo način, da kakorkoli pomagajo – bodisi kot gasilci, prostovoljci pri
humanitarnih ustanovah bodisi kot krvodajalci ali dobrotniki, ki z dobrimi deli ljudem
pomagajo olajšati življenje. »Če bi bilo na svetu več prostovoljcev, bi v zelo kratkem času skupaj ustvarili kraj razumevanja, naklonjenosti in sočutja,« nam sporoča Krkin prostovoljec leta 2021 Uroš Pribošek iz Razvoja in proizvodnje učinkovin z oskrbo. Je srčen krkaš, ki je dejaven tam, kjer je potrebna pomoč. Odločil se je, da del svojega časa nameni nekomu, ki potrebuje pomoč, ne da bi kaj pričakoval v zameno. Tako se je leta 2004 pridružil prostovoljnemu gasilskemu društvu Mokro polje, kjer je najprej sodeloval kot član, kasneje pa kot operativni gasilec. Vsako leto se udeležuje tudi krvodajalske akcije, organizira pomoč na domu ljudem, ki številnih opravil ne zmorejo sami in pri Rdečem križu sodeluje kot usposobljen bolničar. Redno se udeležuje tudi dejavnosti Krkinega tedna humanosti in prostovoljstva. To delo opravlja iz solidarnosti in preproste potrebe po pomoči drugim.
Krvodajalstvo je pomemben del Krkine tradicije
Ob tej priložnosti so se zahvalili tudi Krkinim krvodajalcem, ki so kri darovali od 10-krat pa
do 80-krat. Kot je poudarila Barbara Ozimek iz Območnega združenja Rdečega križa
Novo mesto, krvodajalstvo še naprej ostaja največje solidarnostno gibanje v Sloveniji,
dolgoletno tradicijo pa ima tudi v Krki. »Odziv krvodajalcev se kljub oteženim razmeram ni
zmanjšal in zadošča za potrebe po krvi in njenih komponentah, ki jih imamo v naši državi.
Varna kri je bistvena tako za zdravljenje kot tudi za nujne posege. Bolnikom, katerih življenje je resno ogroženo, lahko pomaga živeti dlje in jim prinaša višjo kakovost življenja ter podpira zapletene medicinske postopke in kirurške posege,« je še izpostavila Ozimkova.
Med prejemniki priznanja za 80-krat darovano kri sta tudi Krkina sodelavca Alexander Peter in Franci Judež, ki o svoji humanitarni dejavnosti pravi: »Pogosto niso potrebna velika dejanja. Dovolj so prijazna beseda, sočutje, razumevanje ali pa v mojem primeru kaplje krvi, ki lahko rešujejo življenja. Dokler bo le mogoče in dokler bom zdrav, bom krvodajalec.«
Zaposleni kri zgledno darujejo tudi sicer, saj krvodajalstvo ostaja najbolj razširjena oblika
prostovoljstva. V podjetju jih je več kot 1000, ki v povprečju darujejo kri najmanj enkrat na
leto. S svojim humanim dejanjem tako prispevajo k rešitvi marsikaterega življenja. Vsako
leto se dolgoletnim krvodajalcem pridružijo številni, ki to življenjsko pomembno tekočino
darujejo prvič. Po podatkih Območnega združenja Rdečega križa Novo mesto, je bilo lani
takih 62. Krvodajalstvo tako ostaja pomemben del Krkine tradicije.