Kristjani na današnji veliki četrtek začenjajo sveto tridnevje, ki se bo sklenilo na velikonočno nedeljo. Za veliki četrtek dopoldne so značilne krizmene maše, na katerih duhovniki obnovijo duhovniške zaobljube, zaradi ukrepov proti širjenju epidemije covida-19 pa so tako kot lani prestavljene na čas, ko bo epidemiološka slika boljša.
Na krizmenih mašah škofje posvetijo oljčno olje v sveto krizmo, ki jo čez leto uporabljajo za krste in birme. Tokrat pa bo vsaka škofija sama določila datum krizmene maše, ko bodo duhovniki prejeli sveta olja.
Pri večernih mašah na veliki četrtek se kristjani spominjajo Jezusove zadnje večerje z apostoli. Pri tem obnovijo obred, ko je Jezus svojim učencem umil noge, ki pa ga bodo tokrat tako kot lani opustili.
Duhovniki bodo izjemoma lahko imeli večerno mašo ob 18. uri v zaprti cerkvi brez vernikov. Večerno mašo velikega četrtka bo iz ljubljanske stolnice ob 18.30 prenašal Radio Ognjišče.
Po večerni maši bodo cerkveni zvonovi utihnili. V ljudskem jeziku rečejo, da "gredo zvonovi v Rim". Znova se bodo oglasili po velikonočni vigiliji na veliko soboto zvečer.
Ljubljanski nadškof Stanislav Zore in evangeličanski škof Leon Novak sta v nagovoru pred velikonočnimi prazniki v sredo vernike pozvala, naj praznike preživijo doma, v ožjem družinskem krogu, bogoslužja in maše pa naj spremljajo na daljavo. Povabila sta k upoštevanju ukrepov in cepljenju. Varovanje zdravje je moralna dolžnost, je poudaril Zore.
Spomnil je, da bo letošnja velika noč že druga v času epidemije, ko od velikega četrtka do velikonočne nedelje v cerkvah ne bo bogoslužij in maš z navzočnostjo vernikov. Vernike je pozval, naj velikonočne obrede, ki jih lahko izvedejo v krogu družine in gospodinjstev, pripravijo skupaj z domačimi.
Katoličani in evangeličani veliko noč praznujejo skupaj, medtem ko jo pravoslavni verniki zaradi uporabe drugačnega koledarja praviloma praznujejo pozneje. Pravoslavci v Sloveniji bodo veliko noč letos praznovali 2. maja.