Kozjanski park kandidira za Nagrado Sveta Evrope za krajino, za leto 2018-2019. Na razpis so prispeli trije predlogi kandidatur in 15. januarja 2019 je minister za okolje in prostor, Jure Leben, izdal naslednji sklep o izboru kandidature Slovenije za nagrado Sveta Evrope za krajino: »Izbrana je bila Občina Kozje, ki je kandidirala na izboru s projektom: »Travniški sadovnjaki in krajina«, katerega izvajalec je bil Javni zavod Kozjanski park.«
Izbrano delo bo v letu 2019 kandidiralo med predlogi drugih držav članic EU za Nagrado Sveta Evrope za krajino.
Nagrada je častno priznanje v obliki diplome projektu, pobudi ali dejavnosti, ki prispeva k promociji, varstvu, upravljanju in načrtovanju slovenskih krajin ter ozaveščanju javnosti o pomembnosti krajin za človekov razvoj.
V razpisni dokumentaciji smo pozornost posvetili številnim aktivnostim, ki smo jih v preteklih dvajsetih letih opravili na območju Kozjanskega parka v sodelovanju s številnimi prebivalci zavarovanega območja Kozjanski park.
Kozjanska kulturna krajina
"Velik delež površine zavarovanega območja Kozjanskega parka predstavlja kmetijska kulturna krajina. Preteklo tradicionalno kmetovanje je bilo močno povezano z naravnimi pogoji, kar je skozi stoletja povzročilo nastanek določenih življenjskih prostorov, ki so izjemno pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Zelo pomembna tradicionalna kmetijska gospodarska panoga je bilo sadjarstvo. Ocenjujemo, da v parku raste več kot 50.000 sadnih dreves v sadovnjakih in divjih sadnih dreves v gozdovih, ki so zelo pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
V Kozjanskem parku smo se s travniškimi sadovnjaki začeli intenzivno in aktivno ukvarjati leta 1999, ko smo se pridružili nacionalnemu projektu Oživitev travniških sadovnjakov in sadnih vrtov Slovenije in po popisu ornitofavne, ki so ga izvedli člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije v letih 1998/99. Izkazalo se je, da je to območje eno najpomembnejših v državi za vrste ptic, ki so vezane na travniške sadovnjake.
Zakaj posvečamo toliko pozornosti travniškim sadovnjakom?
S projektom Travniški sadovnjaki upravljamo z območji Natura 2000 (SPA Kozjansko, SI5000033) ter skrbimo za naravovarstveni pomen travniških sadovnjakov, predvsem s tem, da skrbimo za ugodno stanje kvalifikacijskih vrst ptic, kot so črna žolna (Dryocopus martius), pivka (Picus Canus), pogorelček (Phoenicurus phoenicurus), rjavi srakoper (Lanius collurio), sršenar (Pernis apivorus), velika uharica (Bubo bubo), veliki skovik (Otus scops), vijeglavka (Jynx torquilla). Z aktivnostmi ohranjamo izgled tradicionalne krajine na Kozjanskem, preprečujemo zaraščanje, erozijo in izsekovanje travniških sadovnjakov ter revitaliziramo obstoječe in zasajamo nove sadovnjake. Nenazadnje je ponovno oživljeni gospodarski vidik teh sadovnjakov pomemben prispevek k podpori zdravi, sonaravno pridelani hrani.
V vseh teh dvajsetih letih smo opravili številne aktivnosti in rezultat so revitalizirani travniški sadovnjaki, oživitvena in korekcijska rez je bila opravljena na več kot 11.000 drevesih. Vzpostavili smo gensko banko – kolekcijski sadovnjak avtohtonih in tradicionalnih sort jabolk in hrušk ter drevesnico. Lastnikom nudimo pomoč pri oskrbi travniških sadovnjakov z opremo in s strokovnimi nasveti. Vrsto let že izvajamo delavnice in praktične prikaze o vzgoji, vzdrževanju in oživitveni rezi visokodebelnih sadnih dreves ter predelavi sadja. Vzpostavili smo mobilno polnilno linijo za sok, ki sadje zmelje, stisne, filtrira, pasterizira in polni v steklenice in je na voljo prebivalcem. Zasadili smo visokodebelna sadna drevesa v okolici več osnovnih šol in sadne drevorede v Bistrici ob Sotli, Podsredi, Olimju in v Gregovcih. Vrsto let podeljujemo naziv Carjevič na sadjarskem tronu najskrbnejšemu lastniku. Organizirali smo mednarodni sadjarski posvet. V skrbi za pomen travniških sadovnjakov v prihodnje smo izvedli redni popis ptic leta 2010. Sodelujemo s strokovnimi službami in združenji ter sadjarskimi društvi. Vsako delovno leto zaključimo s prireditvijo Praznik kozjanskega jabolka, kjer bogat sejem z več kot 140 stojnicami že vrsto let privablja več kot 15.000 obiskovalcev v trg Podsreda.
Kozjanski travniški sadovnjaki in kozjansko jabolko so postali simbol varovanja narave, ohranjanja tradicionalne krajine, zdravja ter prepoznavnosti zavarovanega območja Kozjanskega regijskega parka. Jabolko povezuje lokalno skupnost, upravljavca zavarovanega območja, nevladne organizacije in lokalne prebivalce. V Kozjanskem parku je jabolko več kot sadež," so še zapisali v sporočilu za javnost.
Vesna Zakonjšek