Predavanje na temo odgovornosti ''Ko odrasli pozabimo na svojo odgovornost, pritiskamo na otroke'', je bilo v prostorih RIC-a, v četrtek, 5. marca izvedeno v okviru dejavnosti Borze znanja. Predavala je članica Borze znanja, učiteljica slovenskega jezika in učiteljica za življenje Justina Husu.
Živimo v času hitrega življenja, v katerem prevečkrat pozabimo, kdo sploh smo, zakaj smo na Zemlji, kaj želimo doseči, predvsem pa vse manj čutimo. In če odrasli ne razrešujemo svojih vzorcev, ki nas dušijo, neodgovorno ravnamo do otrok, ki se šibijo pod obveznostmi in vsemi bremeni preteklosti staršev.
In kje je tukaj odgovornost odraslega ?
Začeti bi se morala že v naši dobi prehajanja iz mladostništva v odraslost – s poznavanjem svojega telesa, duše, namena, da bi se odgovorno podajali v svet spolnosti, partnerstva in konec koncev odgovorno izbrali delo, ki ga bomo opravljali. Ali bo v skladu z našo dušo ali ne? Žal nas te starodavne resnice najpogosteje niso učili ne v družini, še manj so nam o tem povedali v šolah. In tako smo brez te globoke modrosti postali starši, učitelji in po svojih najboljših močeh plujemo skozi vse naloge življenja. A nikoli ni prepozno za nova spoznanja, za spremembe, za večjo odgovornost.
Naredimo skupaj korak k večji odgovornosti vseh odraslih, ki delamo z otroki, da jih bomo vzgajali v ljubečem družinskem okolju, kjer bo čutil sprejetost, kjer bo slišan in spoštovan in ne bo priča partnerskim prepirom, nasilju, deležen poniževanja, zlorabe. Poskrbimo, da bo razvijal svoja najmočnejša področja in ne podlegajmo množičnemu valu hlepenja po dobrih ocenah in uspehih na številnih področjih, če to ni njegova želja, njegov cilj. Učimo se, da bomo s svojo odgovornostjo otrokom vzor, kajti le tako bodo lahko prevzemali odgovornost za svoje življenje. In naše zaupanje jim bo dalo vedeti, koliko bogastva nosijo v sebi, kaj vse zmorejo, koliko moči imajo.
Starši in učitelji radi drug v drugem iščemo vzroke za težave otrok, a resnica je, da nas otroci najpogosteje s težavami opozarjajo ravno na tisto, kar moramo razčistiti mi sami znotraj sebe.
Odgovornost nas odraslih je, da se soočimo s sabo, z resnico, pogledamo, česa nismo uspeli razrešiti, kje smo naredili napake, ki dušijo naše otroke, in nekaj naredimo. Enako imamo mi pravico, da se obrnemo k svojim staršem in jim predamo odgovornost za vse, česar niso naredili tako, kot bi bilo za nas najboljše, da bi napredovali, rasli, sprejeli njihovo modrost. Ne zato, da bi obsojali, kazali s prstom na koga, ampak da osvobodimo sebe, da se energije sprostijo, da lahko delujemo z vso svojo močjo. Treba je začeti, vsak pri sebi, da ne bodo še generacije zanamcev ponavljale vzorcev, katere je potrebno prekiniti zaradi vsakega od nas, zaradi naših rodov, družbe, naroda, človeštva. Vsak posameznik lahko da svoj prispevek za svetlejšo prihodnost vseh nas.
