S prihodom pomladi in toplejših dni več prostega časa preživimo v naravi, kjer na nas prežijo klopi. Vbod klopa lahko vodi v obolenje z lymsko boreliozo, ki je v Sloveniji najbolj razširjena, sledi ji klopni meningoencefalitis.
Slovenija spada med države, v katerih je pojavnost lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa med višjimi v Evropi. Kot so navedli na NIJZ, letno zabeležijo med 4000 in 7000 primerov lymske borelioze in povprečno 170 primerov klopnega meningoencefalitisa.
Ker za lymsko boreliozo ni cepiva, NIJZ ob odhodu v naravo predlaga preventivno zaščito z oblačili svetle barve, ki pokrijejo čim večji del kože, in z repelenti. Na svetlih oblačilih je klopa lažje opaziti. Po prihodu iz narave priporočajo pregled telesa in prho pod tekočo vodo. Oblačila je treba dobro skrtačiti oziroma oprati. Če na koži opazimo klopa, ga čim prej odstranimo s koničasto pinceto, ne pomagamo pa si z oljem ali drugimi mazili. Mesto vboda več tednov opazujemo.
Pri obolenju z lymsko boreliozo se po vbodu klopa v roku enega meseca pojavi rdečina, ki bledi na sredini, s tem pa dobiva obliko obroča. Bolezen lahko pusti trajne posledice na živčevju, sklepih ali srcu. Pri klopnem meningoencefalitisu se bolezen razvija v dveh fazah. Po največ dveh tednih od vboda pride do slabega počutja. Po obdobju izboljšanja sledi druga faza, za katero je značilna visoka temperatura, močan glavobol, slabost in bruhanje. Tudi klopni meningoencefalitis na telesu pušča trajne posledice, odstotek obolelih umre.