V začetku februarja je Razvojni center Novo mesto pripravil 2. posvet na temo prihodnosti zdraviliških mest in regij, ki je bil namenjen predstavitvi in obravnavi izbranih vidikov zdraviliških območij.
Razvojni center Novo mesto je partner v mednarodnem projektu HealingPlaces, ki se izvaja s podporo programa Interreg Srednja Evropa. Projekt je namenjen izvajanju aktivnosti za krepitev zmogljivosti načrtovanja in upravljanja z zdraviliškimi območji, mesti in regijami. V okviru projekta potekajo aktivnosti za izdelavo spletnega orodja za podporo upravljanju zdraviliških občin, testiranja elementov zdraviliških krajev v okviru pilotnih projektov na izbranih območjih Srednje Evrope in mednarodnemu pogledu na upravljanje zdraviliških mest in regij.
Po uspešno izvedenem 1. posvetu je prav na svetovni dan mokrišč, 2. februarja 2022, potekal 2. posvet na temo prihodnosti zdraviliških mest in regij, ki je bil namenjen predstavitvi in obravnavi izbranih vidikov zdraviliških območij, kot so okolje, podnebje in turizem. Na njem so kot sooblikovalci posveta sodelovali različni predstavniki institucij, ki so povezane z delovanjem zdraviliških območij, kot so Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Center za zdravstveno ekologijo Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru, med soavtorji pa je bil tudi nekdanji zaposleni na Ministrstvu za okolje in prostor, koordinator za Naturo 2000, dr. Peter Skoberne.
Njihove predstavitve so osvetlile prirodne danosti, med katere spadajo tudi naravni zdravilni viri. V uvodu je bil prikazan hiter zgodovinski pregled raziskovanja in odkrivanja naravnih zdravilnih virov na območju Slovenije, ki je potekalo že od rimskih, bolj podrobno pa od Valvasorjevega časa dalje, in njihova vloga v zadnjih desetletjih. Prikazani so bili primeri dobrih in slabih praks upravljanja, kar prispeva k razumevanju in spodbudi k dobremu upravljanju. Raziskovalci s Fakultete za turizem so opozorili na potrebe po prilagajanju turizma predvsem z ozirom na podnebne spremembe, saj bodo te lahko vplivale na obdobje in trajanje turistične sezone, in razvoj novih tehnologij za doživljanje destinacij. Soavtorice z institucij NIJZ in Fakultete za zdravstvene vede so opozorile na slovenski Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti 2015-2025 ter pomen polnozrnatih izdelkov, ki imajo mnogo prednosti za zdravje in dobro počutje, teh izdelkov lokalnega izvora pa je relativno malo in so lahko dober promotor zdraviliških krajev. Nazadnje, raziskovalci v turizmu ugotavljajo, da gosti in obiskovalci zdraviliških območij in zdravilišč v času po pandemiji bolezni Covid-19 pričakujejo širšo in bolj vključujočo ponudbo zdraviliških krajev, kot so npr. naravne površine in gozd, športne površine ter kulturne znamenitosti in dediščina, kar lahko pomaga pri razpršitvi gostov in obiskovalcev.
Med razpravo so sodelovali še ostali udeleženci posveta – kot fizične osebe, predstavniki podjetij ter zaposleni v turistično-zdraviliških dejavnostih. Prisotni so bili tudi predstavniki Inštituta za balneologijo in klimatologijo Univerze v Mariboru. Poudarek je bil na izobraževanju in strokovnosti kadrov – zaposlenih v zdraviliških dejavnostih, zagotavljanju pogojev za prehrano in storitve »Kilometer 0«, kar pomeni, da so ti na voljo v lokalnem okolju ter primernosti prostora zdraviliških območij kot krajev za okrevanje po bolezni Covid-19.
Na koncu so ponovno ugotovili, da zdraviliška območja Dolenjske in Posavja pomembno prispevajo k prepoznavanju in razvoju turistično-zdraviliške dejavnosti. Še več pozornosti pa bo treba posvetiti povezovanju med prebivalci, uporabniki prostora, uporabniki naravnih virov in ostalimi dejavnostmi, ki lahko pomembno prispevajo k izboljšanju podobe lokalnega okolja ter k njegovemu trajnostnemu razvoju.