Po nedavnih dogodkih v romskem naselju Brezje pri Novem mestu nekateri župani v jugovzhodni Sloveniji opozarjajo na potrebo po celovitem reševanju romske problematike. Predlagajo ustanovitev posebnega medresorskega delovnega telesa, pobudo zanj je premierju poslal tudi novomeški župan. V vladi odgovarjajo, da bodo težave reševali medresorsko.
Novomeški župan Gregor Macedoni v pismu, ki ga je poslal premierju Robertu Golobu ocenjuje, da zadnji tragični obračun v Brezju, ko je bil v strelskem obračunu ubit 22-letnik, pomeni nov krut opomnik, da si romska problematika v jugovzhodni Sloveniji zasluži konkretno medresorsko obravnavo na državni ravni.
Tak pristop je po njegovih navedbah v mandatu prejšnje vlade že prinesel "utemeljen predlog nujno zakonodajnih sprememb, ki predstavljajo osnovo za zaustavitev negativne spirale in ob katerem bi morali v Sloveniji preseči politične delitve in pokazati demokratično zrelost". Ob tem obžaluje, da je bil del predlogov, ki ga je pripravila delovna skupina za romsko problematiko, ustanovljena pod preteklo vlado, tako v prejšnjem kot aktualnem sklicu državnega zbora zavrnjen.
Kriminaliteta, ki se je izrazila v zadnjem strelskem obračunu v Brezju, je po oceni Macedonija posledica neučinkovite zakonodaje in kaznovalne politike, posredno pa je povezana tudi z neučinkovitimi socialnimi, zaposlovalnimi in izobraževalnimi politikami, za katere je odgovorna država. Zato je po njegovem nujna uvedba dodatnih sistemskih in zakonodajnih ukrepov. Zato je Goloba pozval, naj vlada pristopi k oblikovanju medresorskega vladnega delovnega telesa, ki bo prednostno obravnavalo romsko problematiko v jugovzhodni Sloveniji.
Da je pri reševanju romske problematike nujen sistemski pristop države, po poročanju TV Slovenija ocenjujeta tudi kočevski župan Vladimir Prebilič in župan Ribnice Samo Pogorelc.
Na vladnem uradu za komuniciranje na vprašanje, ali vlada načrtuje oblikovanje posebnega delovnega telesa odgovarjajo na kratko. "Vlada se zaveda resnosti problematike romske skupnosti na Dolenjskem in se bo reševanja težav lotila medresorsko," so zapisali v odgovoru na STA.
Za ustanovitev posebne medresorske delovne skupine se je sicer med ponedeljkovim obiskom v Beli krajini zavzela tudi notranja ministrica Tatjana Bobnar. Za njeno ustanovitev so na ministrstvu že prejeli več pobud županov in drugih predstavnikov lokalnih skupnosti, je povedala.
V Zvezi Romov Slovenije se z oblikovanjem skupnega telesa, na katerem bi iskali skupne rešitve, strinjajo. Po besedah predsednika Jožeka Horvata Muca so na vlado pred tem že sami naslovili pobudo, da se takšno telo ustanovi, a predlagajo, da to ni posebna delovna skupina, ampak vladna komisija za romska vprašanja. "Komisija ima namreč večjo vlogo in moč kot delovna skupina," je povedal za STA.
Z vlade so po besedah Horvat Muca dobili odgovor, da bo komisija ustanovljena. "Moramo pa najprej počakati na lokalne volitve, saj se po njih znova konstituira svet romske skupnosti, ki v komisijo imenuje svoje člane. Počakati moramo tudi na uveljavitev novele zakona o vladi, saj bo potem jasno, katera ministrstva imamo," pravi. Poleg članov romske skupnosti bi bili v komisiji tudi predstavniki ministrstev, pri čemer v zvezi predlagajo, naj komisijo vodi eden od ministrov.
Na Zvezi Romov Slovenije se sicer po besedah Horvat Muca zavzemajo, da se telo, ki bo ustanovljeno, ne ukvarja zgolj z vprašanjem romske problematike na Dolenjskem, ampak naj zajame tudi vse ostale dele Slovenije, kjer živijo Romi. "Razumem, da je težava na Dolenjskem večja in ji je treba nameniti posebno pozornost, a pri njenem reševanju lahko s pozitivnimi zgledu pomagajo tudi prekmurske občine," dodaja.
Na pobudo novomeške občine so o romski problematiki na Dolenjskem v ponedeljek v novomeškem rotovžu spregovorili tudi poslanci iz območja jugovzhodne Slovenije, vendar podrobnosti s sestanka niso znane. Na novomeški občini v prihodnje načrtujejo še srečanje v širši zasedbi z župani iz jugovzhodne Slovenije, ki se srečujejo z romsko problematiko, nanj pa bodo, kot obljubljajo, povabili tudi javnost.