Legendarni španski tenorist Jose Carreras je v nedeljo v okviru poslovilne turneje nastopil v ljubljanskih Stožicah. Ob spremljavi radijskih simfonikov je odpel pesmi pretežno mediteranskega vzdušja, gosta sta bila sopranistka Martina Zadro in Jan Plestenjak. Od poslušalcev, ki so ga tudi tokrat toplo sprejeli, se je poslovil s hvalnico življenju.
Za 72-letnega Carrerasa je bilo to namreč drugo gostovanje v športni areni, potem ko je leta 2010 izvedel sploh prvi koncert v tej na novo odprti dvorani. Za poslovilno svetovno turnejo si je izbral dvorane, na katere ga v skoraj 50-letni karieri vežejo najlepši spomini. Kot je povedal na petkovi novinarski konferenci, je bil njegov prvi koncert v Stožicah "koncert, ki si ga zapomniš".
Carreras je človek, ki poje z dušo in srcem o življenju, domu in tudi bolečini, so ga približno 10.000 poslušalcem, ki sta jim vpogled med glasbenike na odru omogočala stranska zaslona, opisali organizatorji. Pri izvedbi skladb ga je ponovno spremljal Simfonični orkester RTV Slovenija, s katerim je pred leti posnel tudi ploščo priredb popularnih italijanskih in latinskoameriških pesmi. Dirigent je bil Miquel Ortega.
Koncert je naznanil s Poslednjo pesmijo (L'ultima canzone) Paola Tostija, nato pa si je v dveh urah in pol delil in izmenjeval oder s hrvaško sopranistko Martino Zadro, prvakinjo ljubljanske opere, s katero je odpel nekaj duetov, kot je Je te veux Erica Satieja, medtem ko se je sama predstavila še z nekaj arijami, med drugim z arijo iz operete Vesela vdova Franza Leharja.
V drugi del nastopa je popeljal Plestenjak, ki je izpostavil veliko čast, da ga je v goste povabila takšna legenda, kot je Carreras. Zgolj ob klavirski spremljavi je naprej odpel pesem Ona sanja o Ljubljani, zatem pa še avtorsko skladbo Barka, pospremljeno z orkestrom.
Za finale edinega koncerta v tem delu Evrope je Carreras izbral pesem o večnem prijateljstvu Amigos para siempre, ki jo je za poletne olimpijske igre leta 1992 v Barceloni zložil priznani skladatelj muzikalov Andrew Lloyd Webber.
Od občinstva, ki ga je nagradilo s stoječim aplavzom, pa sta se z Martino Zadro dokončno poslovila z Napitnico iz Verdijeve Traviate, hvalnico pomladi, ljubezni in življenju.