Nuklearna elektrarna Krško (Nek) je bila na današnji dan pred 40 leti prvič sinhronizirana z elektroenergetskim omrežjem. Poskusno obratovanje elektrarne se je končalo konec 1982, januarja 1983 pa se je začelo njeno komercialno obratovanje. Kot so sporočili iz elektrarne, Nek proizvede 20 odstotkov vse porabljene električne energije v Sloveniji.
Leta 1981 se je zaključila sedem let trajajoča gradnja objekta jedrske elektrarne in montaža opreme. Nek je jedrski objekt postal 7. maja istega leta, ko so v reaktor vložili gorivo. Samovzdrževalna reakcija je bila nato vzpostavljena 11. septembra, 2. oktobra pa je bila elektrarna sinhronizirana z elektroenergetskim omrežjem.
"V prvih letih obratovanja smo bili osredotočeni predvsem na izpolnjevanje visokih strokovno-tehničnih standardov jedrske energetike, danes pa so enakovredno prisotne še tržne zakonitosti, samokritična presoja doseženega in vzajemnost odnosa z deležniki v okolju," so ob obletnici zapisali v Neku.
Ob tem so zagotovili, da Nek danes soustvarja zanesljiv elektroenergetski sistem in je bistven dejavnik pri stabilizaciji motenj v evropskem elektroenergetskem omrežju.
Slovenski in hrvaški družbenik - Gen energija in Hrvatska elektroprivreda - prevzemata vsak polovico električne energije, ki jo proizvaja jedrska elektrarna. To predstavlja 20 odstotkov vse porabljene električne energije v Sloveniji in 17 odstotkov vse porabljene električne energije na Hrvaškem.
Nek aktivno deluje tudi v mednarodnih strokovnih organizacijah, predvsem v Svetovnem združenju operaterjev jedrskih elektrarn WANO. V okviru slednjega lahko operaterji jedrskih elektrarn izmenjujejo izkušnje in s strokovnimi presojami preverja različne vidike delovanja. Po varnostnih kazalcih združenja WANO jedrska elektrarna v Krškem ohranja svoje mesto med najboljšimi elektrarnami.
Nek je na račun posodobitve opreme in procesov stopnjeval svojo obratovalno učinkovitost in prešel na 18-mesečni gorivni cikel. Elektrarna lahko tako v letih, ko poteka remont, proizvede 5,4 milijarde kilovatnih ur električne energije, v letih brez remonta pa šest milijard kilovatnih ur. Proizvodni cilj za letošnje leto, ko je potekal remont, je 5,3 milijarde kilovatnih ur.
Vodstvo elektrarne optimistično gleda v njeno prihodnost. Trenutno tako zaključujejo izvedbo programa nadgradnje varnosti, ki obsega vrsto izboljšav in vgradnjo dodatnih sistemov za odziv na ekstremne, malo verjetne zunanje pojave, za katere elektrarna izvorno ni bila projektirana. Vsi projekti, razen suhega skladišča izrabljenega goriva, ki so ga začeli graditi letos spomladi, bodo po navedbah elektrarne končani letos.
V teku je tudi že občasni varnostni pregled Uprave RS za jedrsko varnost, v okviru katerega bodo ugotavljali, ali jedrska elektrarna izpolnjuje pogoje za nadaljnjo obratovanje za naslednjih deset let. Oktobra bo varnost dolgoročnega obratovanja preverjala tudi Mednarodna agencija za atomsko energijo v okviru misije pre-SALTO (Safety Aspects of Long-Term Operation).
V skladu s sklepom Agencije RS za okolje pa poteka postopek presoje vplivov na okolje za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za dolgoročno obratovanje elektrarne. Ta postopek vključuje tudi čezmejno presojo vplivov na okolje v skladu z direktivo EU in konvencijo ESPOO.
V Neku ob tem sodelujejo pri iskanju odgovorov na vprašanja razvoja in preobrazbe elektroenergetike, pri čemer so poudarili, da se velja opreti na jedrsko energijo in obnovljive vire.
