Vlada je na včerajšnji seji razrešila dolgoletnega direktorja urada vlade za narodnosti Stanka Baluha in kot v. d. na njegovo mesto imenovala Janeza Doltarja. Prav tako je vlada potrdila predlog sprememb zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja.
Vlada je Baluha razrešila na podlagi določb zakon o javnih uslužbencih, po katerem lahko organ, pristojen za imenovanje, v enem letu od nastopa funkcije razreši generalnega direktorja v ministrstvu, predstojnika vladne službe, generalnega sekretarja v ministrstvu, predstojnika organa v sestavi ministrstva, načelnika upravne enote in direktorja občinske uprave ne glede na razloge. Vlada je ujela zadnji vlak, saj bo leto dni mandata zabeležila v četrtek.
Doltar je kot v. d. imenovan do imenovanja direktorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev. Do zdaj je bil med drugim zaposlen na Mestni občini Novo mesto, kjer je najprej opravljal delo na področju stavbnih zemljišč, zadnja leta pa na področju romske tematike. Bil je tudi predsednik komisije za integracijo romske skupnosti pri Skupnosti občin Slovenije.
Vlada je danes tudi potrdila predlog sprememb zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja. Novela bo omogočila, da se lahko otroci s posebnimi potrebami v ustrezni prilagojeni in posebni vzgojno-izobraževalni program usmerijo z odločbo o usmeritvi, ne glede na občino stalnega bivališča, so zapisali pri ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.
Sprejela je tudi odgovor v zvezi z ureditvijo pravnega položaja nemško govoreče etnične skupine v Sloveniji. Vlada je namreč od Varuha človekovih pravic prejela vprašanje o načrtih vlade glede uresničitvi priporočil Sveta Evrope o izvajanju okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin v Sloveniji, ki se nanašajo na položaj nemško govoreče etnične skupine in o razmisleku glede podelitve ustavno varovanih pravic.
Kot so pojasnili, je Slovenija skladno z ustavo in svojo notranjo zakonodajo ob ratifikaciji konvencije pisno izjavila, da za narodni manjšini v Sloveniji šteje avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost, pravila iz konvencije se nanašajo tudi na pripadnike romske skupnosti.
Ne glede na to pa se v procesu spremljanja konvencije v Sloveniji obravnavajo tudi druge etnične skupine v Sloveniji, kar vključuje tudi pripadnike nemško govoreče etnične skupine ter drugih narodnih skupnosti. Vlada meni, da je pripadnikom teh skupnosti zagotovljena ustrezna stopnja ustavnopravne zaščite njihovih pravic, dodatno pravno podlago pa predstavlja tudi sporazum med slovensko in avstrijsko vlado o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti.
Ministrstvo za kulturo pa je ustanovilo delovno skupino za trajni dialog s predstavniki nemško govoreče etnične skupine v Sloveniji, v kateri so predstavniki organizacij nemško govoreče etnične skupine v Sloveniji ter ministrstev, pristojnih za kulturo, zunanje in evropske zadeve, vzgojo in izobraževanje ter urada za narodnosti. Naloga delovne skupine je obravnavati teme, ki so v pristojnosti sodelujočih ministrstev, vključno s področji jezika in kulture, zato da se ohranja in nadalje razvija jezikovna in kulturna raznolikost, še piše v sporočilu.