Roman o Kočevcu Velimirju Begiću novomeškega avtorja in nekdanjega novinarja nacionalne televizije Janeza Pezlja, je pred leti že navduševal bralce. Zdaj je izšel njegov ponatis.
Zgodba v romanu »Velimir« o podjetniku, ki je iz Gornje Ravske v današnji Republiki Srbski odšel s trebuhom za kruhom v Slovenijo in v Kočevju postal ugleden podjetnik, je tokrat izšla v ponatisu. Pezelj v knjigi odstira večplastne razmere v sodobni družbi, pa tudi čas, ki smo mu bili priča v nedavni preteklosti. Roman kar nekaj prostora namenja Kočevju, vsebuje opise atmosfere mesta, pa dvostolpne cerkve, okolico Rinže in liričen opis pokopališča z lepimi Jarmovimi plastikami, prostora, kjer je avtor odkril nekaj najpogostejših kočevskih priimkov. Da je Begić uspel v življenju, je moral prehoditi težko in trnovo pot podjetnika s priimkom, ki se konča na mehki »ć«, kar mu je pogosto znalo otežiti delo.
Medtem ko sta uvod v prvi izdaji romana, ki je izšel leta 2016, napisala banjaluški škof dr. Franjo Komarica in publicist dr. Božidar Flajšman, je predgovor tokrat prispeval kardinal dr. Vinko Puljić. Druga knjiga se od prve razlikuje tudi po izjemni ilustraciji novomeškega akademskega slikarja Jožeta Kumra, ki je s pogledom umetnika komentiral grozovit umor mladega duhovnika v Gornji Ravski, o katerem govori tudi ena izmed zgodb. Prva izdaja pred dvema letoma je sočasno izšla v slovenskem in srbskem jeziku, največ pozornosti pa vzbudila v Bosni in Hercegovini oz. v Republiki Srbski, od koder izvira glavni junak Velimir.
Gre pravzaprav za biografski roman Velimirja Begića, ki ga je po njegovem pripovedovanju spisal Novomeščan Janez Pezelj in skozi katerega bralec spoznava ali pa zgolj obuja marsikaj, kar se je dogajalo v tragičnih časih razpadanja Jugoslavije in v prvih dveh desetletjih samostojne Slovenije. Ob izidu knjige pred tremi leti je novinar Dolenjskega lista Igor Vidmar napisal: »Velimir je eden mnogih, ki je v času Titove Jugoslavije v želji po boljšem življenju iz rodne Bosne, natančneje iz bosenske vasi Gornja Ravska, prišel v Slovenijo, v Kočevje, kjer se je zaposlil v tamkajšnjem podjetju Oprema in se uveljavil kot izvrsten komercialist. Leta 1994 je šla Oprema Kočevje v stečaj in Velimir skupaj z 224 drugimi delavci na cesto. Iznajdljivi komercialist se je najprej lotil posla s tekstilom, potem pa z ograjami. Prelom v njegovi poslovni zgodbi pa se zgodi, ko ga prav Janez Pezelj seznani z gradbenim baronom direktorjem ajdovskega Primorja, Dušanom Černigojem. Uspe mu priti v avtocestni posel, sprva na pogled izvrstna poslovna priložnost pa se kasneje izkaže za prekletstvo, ki se za Velimirja konča slabo. Dars mu ostane dolžan 700.000 evrov. A Velimir tudi to preživi in svojo zgodbo ob neki priložnosti pove Pezlju, ta pa se po več obiskih Velimirjevih rodnih krajev, kjer sliši tudi tragične zgodbe o nasilju nad ljudmi loti pisateljevanja.«
V prvem delu knjige skozi predvsem gostilniške pogovore Velimirja s prijatelji Pezelj bralca spusti tudi v ozadje "velikih" poslov, njegov glavni junak razkriva marsikatero znano in tudi manj znano tajkunsko zgodbo, govori o spletu politike in "gospodarstvenikov". Gre za svojevrstno kritiko neoliberalne politike, ki je rušila človeško dostojanstvo. Bralcu se v knjigi najbolj vtisne v zavest zgodba o umoru mladega katoliškega župnika iz Gornje Ravske, ki so ga srbski ekstremisti, večinoma njegovi nekdanji sokrajani in sosedi, zverinsko mučili, ga navezanega na vlečno kljuko avtomobila vlekli več kilometrov daleč do jezera, kjer so ga, potem ko je v svoji zadnji želji Boga prosil, naj jim oprosti, kar delajo, napolnili s svincem in mu z rafalom dobesedno odpihnili glavo. Očitno jim je Bog res vse oprostil, saj zločincev roka pravice še danes ni dosegla.
Janeza Pezlja, ki se je tokrat izkazal tudi kot pisatelj, se spomnimo zlasti po novinarskih zgodbah s Kosova, ki jih je med gledalce nacionalne televizije prinašal med stavko starotrških rudarjev. Takrat je skupaj z ekipo prejel novinarsko nagrado sklada Toneta Tomšiča. Kot upokojenec danes živi in ustvarja v Novem mestu.
Pa se vrnimo k njegovemu drugemu ponatisu izjemnega Velimirja. Ob koncu je knjigi dodanih tudi nekaj zanimivih izjav o romanu, ki so jih prispevali Begićevi prijatelji oziroma bralci 'Velimirja'. Zagotovo gre za knjigo, vredno branja, saj v prostoru, času in v bralcu pušča sledi in ga pelje v razmislek o človeku in njegovem početju, o sili vztrajnosti in moči lastne svobode.
Galerija
