Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je tudi v letošnjem letu, že štiriindvajsetič, izbral najbolj skrbne lastnike gozdov. Prejemnike priznanj za skrbno delo z gozdom, po enega iz vsake od 14-ih območnih enot ZGS, izpostavljajo zaradi njihovega zglednega gospodarjenja z gozdom, tesne življenjske povezanosti z gozdom, strokovne izvedbe del v gozdu, spoštovanja večnamenske vloge gozdov, prizadevanja za varno delo v gozdu, skrbi za ustrezno varovalno opremo in za stalno lastno usposabljanje na področju gozdarstva.
Akciji promocije skrbnega gospodarjenja z gozdom se pridružujeta tudi Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Najbolj skrbni lastniki gozda za leto 2022 po območin enotah ZGS so:
Agrarna skupnost Dol-Otlica, OE Tolmin; Miha Pretnar, OE Bled; Klemen Kavkar, OE Kranj, Otokar Pogačnik, OE Ljubljana; Janez Meden, OE Postojna; Ivan Kraševec, OE Kočevje; Janko Papež, OE Novo mesto; Kartuzija Pleterje, OE Brežice, Peter Ločnikar, OE Celje; Aleksander Ošep, OE Nazarje; Ivan Praznik, OE Slovenj Gradec; Boris Karlo (posthumno), OE Maribor; Luka Gjerek, OE Murska Sobota in Agrarna skupnost Mrše, OE Sežana.
Prizorišče podelitve priznanj je Dvorec Radlje v Občini Radlje ob Dravi, kjer je bil v letošnjem letu odprt edinstveni Center sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, ki želi nakazati, kako zelo različna področja upravljanja z gozdom lahko sledijo konceptu trajnostnega in sonaravnega razvoja.
Udeležence prireditve so nagovorili slavnostni govorniki: Gregor Danev, direktor Zavoda za gozdove Slovenije, mag. Alan Bukovnik, župan Občine Radlje ob Dravi, Marjan Hren, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije, mag. Robert Režonja, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, prof. dr. Jurij Diaci, predsednik Pahernikove ustanove, in Alenka Verdinek, višja kustosinja v Koroškem pokrajinskem muzeju.
Gregor Danev, direktor ZGS, je ob podelitvi priznanj najbolj skrbni lastnikom gozda za leto 2022 povedal: »V zadnjem letu smo bili tisti, ki skrbimo za slovenske gozdove, postavljeni pred velike izzive. Posledice podnebnih sprememb vse bolj narekujejo gospodarjenje s slovenskimi gozdovi - še nekaj let nazaj, ko so gozdove prizadevali žledolom, vetrolomi in prenamnožitve podlubnikov, v letošnjem letu pa so se začeli tudi obsežni gozdni poćari. Na spremenjene razmere se bomo morali odzvati predvsem s sodelovanjem med lastniki gozdov in javno gozdarsko službo, pri tem pa nam bo pomagala kombinacijo tradicionalnih izkušenj in modernih digitalnih orodij. Prav ta obetajo optimizacijo in olajšanje birokratskih opravil, ki nam pogosto jemljejo čas za »tisto pravo« delo z gozdom in v gozdu.«