Komaj čakate letošnji poletni dopust? Ne pozabite preveriti veljavnost vaših osebnih dokumentov, osebne izkaznice in ali potnega lista, pravočasno pa si naročite tudi kartico zdravstvenega zavarovanja za tujino.
Pred začetkom turistične sezone na ZZZS vsem, ki se bodo odpravili v tujino, svetujejo, da si uredijo zdravstveno zavarovanje. Priporočajo jim, da si pravočasno pridobijo evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, s katero se lahko izognejo visokim stroškom za zdravstvene storitve, ki bi jih morda potrebovali med začasnim bivanjem v tujini.
Zato svetujejo, da se veljavnost kartice preveri pred odhodom v tujino ter pravočasno naroči novo, kar je mogoče storiti prek spletne strani zavoda, z mobilnim telefonom, lahko pa tudi osebno v času uradnih ur na izpostavah in območnih enotah zavoda. Kartica je brezplačna, na naslov zavarovanca pa bo po pošti prispela v štirih delovnih dneh po izvedbi naročila. V nujnih primerih lahko zavarovanci na območni enoti ali izpostavi zavoda zaprosijo za certifikat, ki začasno nadomesti evropsko kartico.
Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnil Klemen Ganziti iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), je s kartico mogoče nujne zdravstvene storitve uveljavljati v državah EU, Evropskega gospodarskega prostora (EGP), Švici, pa tudi v Makedoniji, Srbiji, Črni gori, BiH in tudi v Avstraliji. Postopek uveljavljanja in obseg storitev pa je odvisen od posamezne države; tako recimo v državah EU velja nekoliko širši obseg, ki ob nujnih vključuje tudi t. i. potrebne zdravstvene storitve.
Evropska kartica praviloma velja eno leto. Upokojencem in po njih zavarovanim družinskim članom ter otrokom do dopolnjenega 18. leta starosti, če niso sami zavarovanci, pa se kartica izda za obdobje pet let oz. do dopolnjenega 18. leta starosti. Po besedah Ganzitija letno izdajo več kot pol milijona evropskih kartic. Ravno v obdobju začetka turistične sezone pa veljavnost poteče kar približno 350.000 karticam.
Po besedah Ganzitija zavarovanci z evropsko kartico v večini primerov brez težav uveljavljajo zdravstvene storitve. Uveljavljajo jih lahko v zdravstvenih ustanovah oz. pri zdravnikih, ki so del javne, državne zdravstvene mreže. Pri zasebnih zdravnikih ali na zasebnih klinikah, ki nimajo pogodbe s tujo zdravstveno zavarovalnico, pa morajo stroške storitev poravnati sami, po vrnitvi domov pa bodo lahko uveljavljali njihovo povračilo.
Na Hrvaškem, kamor se poleti odpravi precej Slovencev, so recimo bile težave z uveljavljanjem storitev izven javne zdravstvene mreže, v t. i. turističnih ambulantah. Zato Ganziti zavarovance, ki bodo dopustovali v sosednji državi, še posebej opozarja, naj bodo pozorni na nalepko, da izvajalec sprejema evropsko kartico oz. je pogodbeni partner hrvaškega zavoda, da bi se tako izognili neposrednim plačilom za storitve. Kot je dejal, ima Hrvaška tudi posebno telefonsko številko, kamor lahko pokličejo, če bi imeli pri tem težave.
Ob tem pa je opozoril tudi, da za uveljavljanje storitev veljajo predpisi države, v kateri zavarovanec poišče pomoč, kar pomeni, da je treba v nekaterih državah določene storitve tudi doplačati. Na Hrvaškem imajo recimo sistem participacije oz. obveznih doplačil, pri obisku zdravnika na primer deset kun, za dan v bolnišnici pa sto kun, a največ do 2000 kun. Tega dela pa ZZZS zavarovancu ne povrne.
Ganziti zato zavarovancem svetuje, naj se dobro pozanimajo, kakšna so pravila v državi, v katero potujejo. Za države, kjer velja evropska kartica, informacije lahko najdejo na spletni strani ZZZS. Za ostale države, kot so recimo Egipt, Tunizija, Turčija, ZDA, s katerimi Slovenija nima sklenjenih meddržavnih sporazumov in je zato treba storitve nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči plačati iz lastnega žepa, pa bo ZZZS upravičene stroške zavarovancu povrnil na podlagi dokumentacije in originalnih računov. Ker so ti stroški lahko precej visoki, pa Ganziti svetuje sklenitev komercialnega zavarovanja z asistenco v tujini.
Lani je ZZZS zavarovancem na podlagi prejetih zahtevkov povrnil 312.131 evrov, najpogosteje zaradi koriščenja nujnih in potrebnih zdravstvenih storitev v EU, EGP in Švici izven javne zdravstvene mreže, na primer pri zdravnikih na smučiščih, plažah, hotelih, turističnih ambulantah.