Danes obeležujemo dan slovenske hrane, namenjen podpori pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanju samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja. Tudi tokrat ga spremlja tradicionalni slovenski zajtrk, ko bodo več kot 270.000 otrokom v vrtcih in osnovnih šolah, tudi na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja, za zajtrk ponudili kruh z maslom in medom, jabolko in mleko.
Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk je osrednji dogodek dneva slovenske hrane, ki ga obeležujemo tretji petek v novembru. Na nacionalni ravni so ga v vrtcih in osnovnih šolah prvič izvedli leta 2011 in je nadgradnja t.i. medenega zajtrka, ki so ga pred tem na pobudo Čebelarske zveze Slovenije izvajali v mnogih vzgojno-izobraževalnih zavodih.
Letos dan poteka z geslom Hvala za naš super zajtrk! oz. zahvalo, ki nagovarja vse udeležence v prehranski verigi. S tem se želijo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki bdi na projektom, zahvaliti kmetijam, živilsko predelovalni industriji in zadrugam, ne samo za zajtrk, ampak za vso lokalno hrano, ki jo vsak dan lahko uživamo.
"S projektom se posebej osredotočamo na otroke, šolajočo se mladino, jih izobražujemo, obveščamo in ozaveščamo, pa tudi širšo javnost, o pomenu zajtrka, pomenu in prednostih lokalne oz. slovenske hrane, pomenu kmetijstva in čebelarstva za pridelavo hrane ter njunem vplivu na okolje, o pravilnem ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri vsakodnevnih dejavnostih in racionalnem ravnanju z embalažo," so poudarili na ministrstvu.
Zajtrk je pomemben del zdravega prehranjevanja, delež prebivalcev, ki dan začne tako, pa se je v zadnjih letih povišal. Če je še leta 2001 z zajtrkom vsak dan začela manj kot polovica prebivalcev Slovenije, je bilo leta 2016 takih, ki zajtrkujejo vsak dan, približno dve tretjini. Medtem osem odstotkov prebivalcev ne zajtrkuje nikoli.