Po slovenskem ljudskem izročilu se na današnji dan, ko goduje sv. Gregor, ptički ženijo in prihaja pomlad. V obrtniških krajih so v preteklosti daljši dan, ko ni bilo več treba delati pri luči, praznovali s spuščanjem luči po vodi. To šego na predvečer gregorjevega še vedno ohranjajo, letos pa je bila zaradi koronavirusa okrnjena.
God sv. Gregorja je za godom sv. Valentina in pustom po ljudskem izročilu še eden od dni, ki napovedujejo prihod pomladi. 12. marec je bil po starem julijanskem koledarju celo prvi pomladni dan. Z uvedbo gregorijanskega koledarja, ki ga je vpeljal papež Gregor XIII. in je na slovenskem območju v uporabi od leta 1584, pa se je ta premaknil za deset dni.
Gregorjevo na Slovenskem velja tudi za praznik zaljubljencev ali praznik, ko se ptički ženijo. Čas okoli pomladanskega enakonočja je, tako kot čas okoli jesenskega enakonočja ter najdaljšega in najkrajšega dneva v letu, v kulturni dediščini zelo pomemben, na kar kažejo številne šege.
Številne prireditve so bile letos zaradi ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa odpovedane ali pa okrnjene. Prestavljen je bil tudi 26. Gregorjev sejem, ki bi ta konec tedna moral potekati v Novem mestu, kjer bo potekal med 5. in 7. junijem.