Po lanskih terenskih pripravljalnih delih za gradnjo odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO) na Vrbini pri Krškem Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) pripravlja dokumentacijo za gradbeno dovoljenje, referenčno dokumentacijo in varnostno poročilo. Projekt sicer napreduje, a počasneje kot predvideva naložbeni program.
Predstavnica ARAO Irena Dariš je sporočila, da projekt NSRAO napreduje, vendar kljub prizadevanjem izvajalcev počasneje kot so predvideli z investicijskim programom.
Tega so sicer potrdili leta 2014 in po tem naj bi odlagališče začelo poskusno obratovati leta 2020. ARAO je tudi lani pripravil novelirano revizijo tega programa z oceno stroškov gradnje in terminskim načrtom za izvedbo del, omenjeni dokument je zdaj "v postopku pregledovanja in sprejemanja".
Po podatkih Dariševe so lani v načrtovanem polletnem roku izvedli pripravljalna dela za odlagališče. Izdelali so tudi poročilo o njegovih vplivih na okolje in osnutek varnostnega poročila, na Agenciji RS za okolje, ki vodi postopek, pa so vložili vlogo za okoljevarstveno soglasje. Vlogo so marca letos dopolnili.
Glede letošnjih priprav na gradnjo je dodala, da ARAO izdeluje nove revizije varnostnih analiz in meril za sprejem NSRAO z upoštevanjem podatkov iz projektne dokumentacije za gradbeno dovoljenje, najnovejših podatkov terenskih raziskav ter zadnjih ocen količin in lastnosti odpadkov, ki jih bo treba odložiti.
Nadaljujejo tudi izdelavo projektne dokumentacije za izvedbo, ki se jo začeli lani. Na širšem območju odlagališča izvajajo hidrogeološki nadzor in končujejo dela za razvoj in certificiranje silosnega betonskega zabojnika za odložene radioaktivne odpadke.
Letos bodo izvedli postopek presoje vplivov na okolje in vanj vključili javnost, predvidoma hkrati se nameravajo lotiti presoje čezmejnih vplivov. Do pridobitve gradbenega dovoljenja bodo morali izbrati še izvajalce in druge zakonsko zahtevane udeležence med gradnjo, za kar bodo morali izvesti več "zahtevnih" javnih naročil, je še sporočila Dariševa.
Po lanskih podatkih ARAO naj bi sicer NSRAO na Vrbini začeli graditi letos. Poskusno naj bi začelo obratovati leta 2021. Načrt naložbenega programa so sicer že lani prekoračili za leto dni.
Celotna naložba brez hrvaške soudeležbe naj bi stala približno 160 milijonov evrov. Z odlaganjem hrvaškega dela odpadkov iz krške nuklearke bi se naložba podražila za 20 milijonov evrov, slovenski stroški pa bi se v primeru hrvaškega sodelovanja znižali na slabih 100 milijonov evrov.
Sicer v okviru projekta NSRAO za zdaj načrtujejo gradnjo prvega od štirih možnih silosov. Naložbo nameravajo v štirih petinah pokriti s sredstvi sklada za razgradnjo krške nuklearke, preostalo pa z državnim oz. s proračunskim denarjem.
Gradnjo odlagališča načrtujejo po dveh scenarijih. Po prvem naj bi tam odlagali slovensko polovico omenjenih odpadkov krške nuklearke in tovrstne odpadke, ki v državi nastajajo v medicini, pri raziskovanju in v industriji.
Drugi scenarij predvideva, da bi po meddržavni pogodbi pri projektu sodelovala tudi Hrvaška in da bi v odlagališču na Vrbini poskrbeli še za njeno polovico krških jedrskih odpadkov.
Omenjene odpadke zdaj skladiščijo v nuklearki, dovolj prostora zanje naj bi imeli do leta 2022.