V Občini Šentjernej, ki vsaj od leta 2017 skuša prodati grad Prežek, ki ga viri prvič omenjajo v 12. stoletju in ni v najboljšem stanju, se zadnje mesece pogovarjajo z morebitnim kupcem, je tamkajšnji župan Jože Simončič potrdil za STA. Cenilec je ostanke med drugo svetovno vojno požganega gradu pred desetimi leti ocenil na 190.000 evrov.
Od med drugo svetovno vojno požgane stavbe se je še najbolj ohranila klet s preostalim grajskim zidovjem, občina, ki za celovito grajsko prenovo nima denarja, pa je s podporo ministrstva za kulturo pred nekaj leti prenovila ostrešje, je dodal župan.
Prenova gradu, ki je spomenik lokalnega pomena, naj bi po grobi oceni stala pet do šest milijonov evrov, prenovljena grajska stavba pa bi še najbolj ustrezala turistični dejavnosti, povezani z vinarstvom, naravo in podobnim, je še menil Simončič.
Občina prodajo tega dolenjskega srednjeveškega podeželskega dvonadstropnega dvorca z izredno lego pod Gorjanci opravičuje s skrbjo, da ta ne bi nadalje propadal in izgubljal zgodovinske vrednosti.
Občina sicer namerava v kratkem zamenjati odslužene grajske strešne žlebnike in grad zavarovati pred nepovabljenimi obiskovalci, so še povedali v Šentjerneju.
Grad Prežek pod Gorjanci so v prvi polovici 12. stoletja pozidali gospodje Prisi, iz veje grofov iz Puchsa in sorodniki višnjegorskih gospodov. Grad se v virih izrecno omenja od leta 1180 kot izvorni grad vitezov plemenitih Preissekhov. V 16. in 17. stoletju so ga razširili in dozidali, leta 1833 pa je kupil trgovec Andrej Smole.
V obdobju, ko je bil grad Prežek njegova last, so se tam, menda precej veselo, zbirali slovenski književniki, med njimi tudi Janez Trdina in Smoletov prijatelj, pesnik France Prešeren. Leta 1849 so ga prodali na dražbi, partizani pa so ga med drugo svetovno vojno požgali. Po več letih po vojni je šentjernejska občina uspela delno prenoviti le grajsko ostrešje. Pred približno štirimi desetletji so njegovo klet uporabljali za tovarniško skladišče, ohranjeni grajski prostori so zdaj prazni.