Na novomeški območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije želijo, da bi ob letošnji 40-letnici delovanja prišlo do premika pri prenovi gradu Grm v Novem mestu. S to bi rešili tako svojo kot prostorsko stisko v gradu prav tako delujočega Zgodovinskega arhiva Ljubljana oziroma njegove enote za Dolenjsko in Belo krajino.
Največji izziv zadnjih let je zagotovitev ustreznih prostorov za delovanje naše službe, je vodja novomeške enote omenjenega zavoda Dušan Štepec za STA povedal pred drevišnjim odprtjem razstave ob 40-letnici delovanja tega zavoda v Trebnjem.
Od leta 1994 sicer delujejo na gradu Grm, ki je bil že pred vselitvijo zavoda potreben temeljite prenove. Lastnika grmskega gradu sta država in ministrstvo za kulturo, do zdaj pa so uspeli prenoviti le del grajskega pritličja z restavratorskimi delavnicami.
Do prvih resnejših pogovorov, da bi država morda le zagotovila denar, ki ga potrebujejo za postopno prenovo, je po daljšem obdobju prišlo lani. Dogovora nato niso dosegli, letos pa se nameravajo pogovorov z iskanjem rešitev lotiti vnovič.
Za temeljito prenovo gradu, ki jo načrtujejo za obdobje prihodnjih petih let in bo terjala njegovo predhodno konstrukcijsko sanacijo, bo potrebna večja denarna vsota, je opozoril.
Novomeška območna enota sicer bdi nad kulturno dediščino 20 občin Dolenjske, Bele krajine in dela Posavja, od lani še nad dediščino Mestne občine Krško in Občine Kostanjevica na Krki.
V 40-letnem obdobju zavodovega delovanja je Štepec med številnimi projekti na spomenikih državnega in lokalnega pomena med drugim navedel posege v samostanu Pleterje, ureditev muzejev na prostem pri tem samostanu, v Zagraškem logu v Občini Škocjan in Šentrupertu.
Dodal je, da bodo v trebanjskem Centru za izobraževanje in kulturo drevi odprli potujočo razstavo, na kateri bodo predstavili delo in projekte novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v zadnjih desetih letih. Posamezne pomembnejše varstvene dejavnosti in izbrani obnovljeni spomeniki omogočajo vpogled v aktualno problematiko in izzive spomeniškovarstvenega dela v jugovzhodni Sloveniji.
Na razstavi predstavljajo objekte iz vseh občin, ki jih pokriva omenjena enota, in vse zvrsti dediščine. Prav tako želijo predstaviti delo vseh strokovnih delavcev in tudi sodelavce območnega restavratorskega centra in centra za preventivno arheologijo.
Gre tudi nadaljevanje predstavitve iz leta 2013, ki jo je novomeška območna enota pripravila ob svoji 30-letnici. Hkrati je napoved obsežnejše strokovne monografije o razvoju spomeniškovarstvene dejavnosti v jugovzhodni Sloveniji, s katero želijo vsebinsko zaokrožiti in obeležiti 40-letnico svojega delovanja, je še dejal Štepec.
Začetki organizirane službe za varstvo kulturne dediščine v Novem mestu segajo v leto 1980, ko so znotraj tedanjega Zavoda za družbeno planiranje Novo mesto ustanovili organizacijsko enoto za varstvo naravne in kulturne dediščine. Pred tem je to območje pokrival Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Samostojni novomeški zavod so ustanovili leta 1983. Z ustanovitvijo Javnega zavoda RS za varstvo kulturne dediščine Slovenije leta 1999 pa je iz kulturno-varstvenega dela novomeškega zavoda nastala današnja območna enota v Novem mestu.
Od leta 1994 ima svoje prostore na gradu Grm, ki je kulturni spomenik lokalnega pomena in je od leta 2010 državna last. Z 20 zaposlenimi skrbi za varovanje in ohranjanje kulturne dediščine v 20 občinah na Dolenjskem, v Beli krajini in delu Posavja. Na območju je registriranih 3212 enot nepremične kulturne dediščine, od tega so 603 kulturni spomeniki lokalnega, 36 jih je državnega pomena.