Vladna ekipa se že drugi dan seznanja z uspehi in težavami dolenjskih in belokranjskih gospodarstvenikov, lokalne skupnosti in javne uprave.
Tako so se že sešli na delovnem posvetu v Dolenjskih Toplicah, ki mu sledi niz ločenih obiskov obeh območij. Med osrednjimi temami pogovorov so po pričakovanjih ceste, razvojna pomoč Beli krajini in lokalne naložbe.Na občini Črnomelj so se ob 12. uri zbrali na srečanju romske skupnosti z vlado, ki pa se je zaradi nenadne bolezni ni udeležili notranji minister Vinko Gorenak. Tako sta črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič in predstavnik romske skupnosti, sprejela direktorja narodnih skupnosti Stanka Baloha.
Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk je v zgodnjih popoldanskih urah obiskal Šolski center Novo mesto, kjer si je ogledal to izobraževalno ustanovo in se z vodstvom šole ter novomeškim županom Alojzijem Muhičem udeležil delovnega srečanja.
Medtem ko Novomeščane najbolj zanimajo vprašanja, povezana z vzdrževanjem državnih cest, s cesto tretje razvojne osi, zastalimi in nedorečenimi državnimi naložbami v njihove kulturne ustanove, ustanovitvijo novomeške univerze, vzpostavitvijo regij in pridobivanjem evropskih sredstev, pa se bodo Belokranjci osredotočili na vprašanja razvojne pomoči, neustreznih cestnih povezav, nezadostne območne oskrbe z elektriko, izgradnje optičnega omrežja in nadpovprečno visoke območne nezaposlenosti.
Premier Janša se je tako odpravil na obisk doma starejših občanov v Metliki. V tamkajšnjem Belokranjskem muzeju pa se bo skupaj z ministrom Zvonkom Černačem in državno sekretarko Patricio Čular udeležil novinarske konference o razvojnih izzivih, priložnostih in drugih aktualnih temah, s katerimi se srečujejo prebivalci ter podjetniki obiskanih regij.
Janša se bo v spremstvu nekaterih vladnih predstavnikov nato v Novem mestu sešel še z vidnejšimi predstavniki Dolenjske. Ministri in drugi vladni predstavniki pa se bodo večji del dneva srečevali s predstavniki podjetij, občin in drugih območnih ustanov.
V okviru vladnega obiska v Beli krajini bodo v semiškem Kulturnem centru gostili ločeno srečanje vladnih predstavnikov z vidnejšimi Belokranjci.
Minister Bogovič obiskal lesno-predelovalni center Šentrupert
Lesno-predelovalni center Šentrupert bo že v prvi fazi, ki naj bi zaživela najkasneje prihodnje leto, zagotovil najdaljšo sklenjeno gozdno-lesno verigo predelave lesa v zgodovini Republike Slovenije. Občina investitorje že ima, zdaj – ker projekt uresničuje državni akcijski načrt Les je lep – računa le še na posluh države in njenih razpisov.
Občina je projekt danes predstavila ministru za kmetijstvo in okolje Francu Bogoviču, ki si je v okviru vladnega obiska Dolenjske in Bele krajine ogledal tudi območje nekdanje vojašnice na Puščavi, kjer bo Lesno-predelovalni center Šentrupert stal.
„Pripravili smo zasnovo, ki vključuje največ členov lesnopredelovalne verige, kar je podlaga v akcijskem načrtu Les je lep, in ga na ta način tudi uresničujemo kot prvi in vzorčni primer v naši državi. Zato pričakujemo tudi od države pripravo primernih razpisov, na katere bodo lahko investitorji kandidirali, pridobili subvencije in na ta način svoje investicije izpeljali čim bolj ugodno in tudi skozi to postali konkurenčni. Projekt sam lahko postane tudi zanimiva točka za tehnološki turizem ali energetski turizem, lahko postane tudi raziskovalni inštitut, v katerem bomo razvijali nove tehnologije, privabili tisto znanje, ki sedaj odhaja iz te mikroregije v glavno mesto, sigurno pa nekaj tega odhaja tudi v tujino,“ je ob obisku predstavnikov Vlade RS v Občini Šentrupert povedal tamkajšnji župan Rupert Gole.
„Vesel sem, da smo v celem letu sodelovali na tem projektu – šlo je najprej za operacionalizacijo občinskega prostorskega načrta, s kolegi iz obrambnega ministrstva tudi za prenos zemljišč. Glede na to, kako potekajo priprave na ta projekt, vključno z izdelavo projektne dokumentacije, pridobivanjem gradbenega dovoljenja, ocenjujemo, da bo zgodaj spomladi, se pravi v marcu, ko bo razpis za lesno-predelovalne centre, tudi ta projekt v takšni fazi, da bo lahko že na prvi razpis kandidiral in da bo – po mojem prepričanju glede na pripravo projektov – zelo resen konkurent za ta sredstva, s katerimi želimo to, kar smo v programu Les je lep tudi zapisali,“ pa je o možnostih subvencij po predstavitvi projekta povedal kmetijski in okoljski minister Franc Bogovič.
Lesno predelovalni center, ki bo zasnovan na več višinsko ločenih platojih, bo omogočal 100-odstotno izrabo lesne biomase. Ob vstopu v cono bo stal promocijski objekt s skupnimi poslovnimi prostori, na posameznih platojih pa se bo izvajal del gozdno-lesne verige.
V prvi fazi bosta Gozdarska zadruga lastnikov gozdov Mirnske doline in Sopota Laško zagotovila dobavo lesa iz območja z letnim prirastom 150.000 m3, Občina Šentrupert pa je pridobila še investitorje za žago s kapaciteto 30.000 m3 letno, sušilnice lesa s kapaciteto 5.000 m3 letno, izdelavo lepljenih nosilcev s kapaciteto 2.000 m3 letno, CNC razrez lesa in izdelavo lesenih hiš ter pohištva, peletirnico, produkcijo in skladišča za sekance s kapaciteto do 50.000 m3/letno ter soproizvodnjo električne in toplotne energije tako za potrebe centra samega kot tudi za trg.
Hkrati pa Občina Šentrupert skupaj s Komunalo Trebnje in zunanjimi partnerji pelje tudi projekt Center ponovne uporabe (v okviru projekta USE-REUSE, sofinaciranega iz evropskih sredstev) ter projekt socialnega podjetja s področja predelave lesa.
Bodoča gospodarska cona je sicer v celoti velika 21,5 ha, v prvi fazi pa ima občina investitorje za 5 ha veliko območje, torej polovico od obrambnega ministrstva pridobljenega ozemlja nekdanje vojašnice na Puščavi. Center bo takoj zaposlil okrog 50 zaposlenih, posredno z gospodarjenjem z gozdovi, prodajo izdelkov in širitvijo cone pa zaposlitveni potencial presega 1000 zaposlenih.
Vlada na obisku tudi o tretji razvojni osi
Minister za infrastrukturo in prostor Zvone Černač je na novinarski konferenci v Metliki povedal, da bi se lahko dela na prvem odseku tretje razvojne osi, ki sega od Novega mesta od odcepa Maline, začela konec naslednjega leta. Premier Janez Janša pa je povedal, da Krka najverjetneje ne bo uvrščena med naložbe države, ki so predvidene za prodajo.
Černač je dejal, da je vlada prvi odsek tretje razvojne osi v prostor umestila na decembrski seji, januarja pa je sprejela dodaten sklep, s katerim je zagotovila nekaj manj kot sedem milijonov evrov za pripravo projektne dokumentacije in začetek odkupa zemljišča. Prva dela na odseku bi se tako lahko začela konec leta 2014, je povedal.
Drugi odsek osi, to je odsek naprej do Metlike, bi bil lahko po Černačevi oceni v prostor umeščen do konca letošnjega leta, zadnji odsek, to je odsek do Črnomlja in Vinice pa v prihodnjem letu.
Veliko je sicer po Janševih besedah odvisno od zmožnosti financiranja gradnje osi. Ob tem je povedal, da bo del sredstev mogoče zagotoviti iz evropskih sredstev, del sredstev bo zagotovila država, še vedno pa ni zagotovljena okoli polovica sredstev. To bo treba po besedah Janše zagotoviti iz koncesnin iz oddaje avtocestnega križa. Drugega denarja po njegovih besedah namreč ni.
Na območju Dolenjske in Bele krajine je po besedah Černača trenutno v izvedbi več deset cestnih projektov, katerih vrednost v naslednjih letih presega 580 milijonov evrov. Med pomembnejšimi je omenil obvoznico v Črnomlju, katere gradnja se bo nadaljevala.
Glede Krke je Janša povedal, da odločitve o tem, da se bo podjetje pri klasifikaciji državnih naložb uvrstilo med portfeljske naložbe, kar pomeni, da bo država svoj lastniški delež v podjetju prodala, še ni. "Klasifikacijo naložb mora namreč sprejeti še DZ, glede na prvi krog usklajevanja pa je že mogoče reči, da bo glede na stališča poslanskih skupin država ostala v lastništvu Krke," je povedal Janša.
Kot največji težavi Dolenjske in Bele krajine Janša sicer vidi brezposelnost in slabo prometno infrastrukturo. Slednjo bo treba po njegovih besedah izboljšati, saj si prej ni mogoče obetati večjega razvoja. "Veliko problemov bo odpadlo z izgradnjo tretje razvojne osi," je dodal.
Opozoril je tudi na veliko neskladje pri sredstvih, ki se namenjajo posameznim regijam, pri čemer gre nesorazmerno velik delež osrednjeslovenski regiji. To se bo po besedah Janše nadaljevalo vse dokler ne bo država sposobna speljati regionalizacije oziroma ustanoviti pokrajin.
Sicer pa premier možnosti za razvoj Dolenjske in Bele krajine vidi predvsem v uspešnem črpanju evropskih sredstev, saj je državi uspelo, da bo Slovenija v naslednji finančni perspektivi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj dobila več sredstev.
Slika na Dolenjskem in v Beli krajini se je sicer po Janševih besedah od zadnjega obiska vlade leta 2005 poslabšala, saj je več brezposelnih, veliko je tudi stečajev podjetij.
Foto: Igor Novina
Pogovor z ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ljudmilo Novak
Minister Franc Bogovič o možnostih subvencij LPC
Župan Rupert Gole o LPC Šentrupert ob obisku ministra Bogoviča
Premier Janša o Beli krajini
Premier Janša o prodaji Krke
Darko Zevnik o obisku Vlade
Mojca Čemas Stjepanovič o obisku
Polona Kambič
Franc Bogovič
mag.Radovan Žerjav v Krki d.d..flv
Galerija
