Na Zavodu za gozdove Slovenije, kjer je trenutno zaposlenih 650 strokovnjakov, v prihodnjih petih do 10 letih napovedujejo močno zaposlovanje, bistveno večje od trenutnega vpisa na ustreznih študijskih programih. V prihodnjih petih letih bodo po pričakovanjih potrebovali vsaj 250 inženirk in inženirjev gozdarstva, so poudarili.
Veliko možnosti bodo imeli zlasti diplomanti drugostopenjskega magistrskega študija gozdarstva, za katere bo po ocenah na voljo 100 delovnih mest, so ta teden v sporočilu za javnost zapisali na zavodu, kjer v svoje vrste sicer vabijo kakovostne gozdarske inženirke in inženirje vseh stopenj izobrazbe.
"Maturanti se v času vpisa na fakultete odločajo o izbiri študija, pri kateri je pomembna informacija tudi možnost zaposlitve. Gozdarstvo je primerna izbira za tiste, ki želijo pridobiti celovito in kompleksno izobrazbo o gozdu, ki vključuje znanja s področja ekologije, biologije, tehnologije, ekonomike in drugih strokovnih področij," so pojasnili.
Sodobno gozdarstvo po oceni zavoda postaja vedno bolj zanimiv spoj terenskega dela in informacijskih tehnologij. Različna delovna mesta znotraj gozdarstva namreč po njihovem nudijo zaposlenim pestro paleto različnih delovnih okolij in nalog, ki so lahko vezane na terensko delo v gozdu, na visokotehnološko obdelavo podatkov v pisarni, ali na delo z lastniki gozdov in ostalimi, ki delujejo v gozdnem prostoru.
"Sodobni gozdarski poklic največkrat združuje naštete vidike v enem delovnem mestu, za bolj ambiciozne pa obstaja veliko možnosti za sodelovanje v znanstveno-raziskovalnih in mednarodnih projektih," so ocenili.
Zavod za gozdove Slovenije se kot usmerjevalec razvoja gozdnih ekosistemov po njihovih pojasnilih dnevno srečuje z mnogoterimi in kompleksnimi procesi.
Med drugim se urgentno reševanje gradacij podlubnikov in sanacij gozdov po vremenskih ujmah prepleta s problematiko podnebnih sprememb in segrevanja ozračja. Oboje je povezano z vprašanji izbire drevesnih vrst in obnove gozdov, ob tem pa kot posledica globalizacije nastopa invazija tujerodnih rastlinskih in živalskih vrst. Poleg tega aktualna problematika vzdrževanja in uravnavanja populacij velikih zveri zahteva posebna znanja o populacijskih dinamikah, podkrepljena s sodobnimi genetskimi metodami.