V torek se je se po štiridnevnem bivanju v podzemlju Skalarjevega brezna na površje vrnila raziskovalna skupina Jamarskega kluba Novo mesto in Jamarskega kluba Brežice. Raziskovanje so zaključili na globini 1150 m zaradi pomanjkanja vrvi, opreme in časa, kar pomeni, da je to 11 jama globlja od 1000 metrov v Sloveniji, od tega jih je 10 na Rombonu in Kaninu.
Jamarji JK Novo mesto so julija letos na dnu 293 m globokega enotnega brezna Rolling Stones (globina 850) 10 metrov nad dnom našli nadaljevanje. Močan prepih jih je prepričal, da so na pravi poti, saj so prišli do fosilnih pasaž, raziskovanje pa so takrat zaradi pomanjkanja opreme zaključili na globini 936 metrov.
V tokratnem raziskovanju so postavili bivak na globini 990 metrov in nadaljevali raziskovanje. Na globini 970 m so prišli do spleta galerij - rovov ogromnih dimenzij, ki se nadaljujejo v več smereh. Glede na meritve sklepajo, da bi se v enem izmed rovov lahko približali starim delom Skalarjevega brezna na globini 911 m.
»V nadaljevanju raziskav smo se posvetili galerijam, ki se spuščajo z blagim naklonom in vodijo v smer jugovzhoda. Vmes jih presekajo brezna s tekočo vodo, ki se ves čas pretaka nekje v aktivnih delih pod galerijami. V ponedeljek smo zaključili raziskovanje na globini 1150 m zaradi pomanjkanja vrvi, opreme in časa. V zadnji stopnji smo lahko le nemočno opazovali jezerce, v ozadju pa poslušali bučanje slapu. Jama se nadaljuje v več smereh in že nestrpno pričakujemo naslednja raziskovanja,« je povedal Klemen Mihalič.
Jama se nadaljuje v več smereh, tako da jamarje čaka še ogromno dela. Na tej akciji so bili v raziskovalni ekipi člani JK Novo mesto Anže Tomšič, Jure Tičar (JK Brežice), Yuri Schwartz in Klemen Mihalič, v podporni ekipi do bivaka na globini 990 metrov pa so bili Mitja Remih, Mihael Rukše (ki je brezno raziskoval že leta 1988), Damijan Šinigoj in Damijan Potrpin, ekipa na površju pa Zdravko Bučar in Robi Maren (JK Krka).
Odprave v Skalarjevo brezno organizira Jamarski klub Novo mesto, za pomoč pa se zahvaljujejo Jamarski zvezi Slovenije, Jamarski reševalni služba in družbi Sončni Kanin.
Več o Skalarjevem breznu
Skalarjevo brezno sta odkrila leta 1985 ob prvi večji medklubski akciji na Kaninu Samo Morel (Jamarsko društvo Dimnice) in Tone Oberstar (Društvo za raziskovanje jam Ribnica). Obetavno jamo s horizontalnim rovom in breznu v nadaljevanju sta poimenovala po bližnji Skalarjevi koči. V tem breznu so konec osemdesetih let jamarji številnih slovenskih klubov raziskali ogromno novih rovov, leta 1989 pa so se ustavili na globini 911 metrov, kar je bil takrat globinski rekord bivše Jugoslavije. Jeseni istega leta so na Rombonu italijanski jamarji odkrili Brezno velike razpoke, ki je bilo prvo brezno v Sloveniji globlje od 1000 metrov. V Skalarjevem breznu so jamarji kasneje večkrat raziskovali, praktično člani večine slovenskih klubov, poleg njih pa tudi Čehi in Rusi, ki so neuspešno kopali na dnu in iskali nadaljevanje, vse pa je mikal velik globinski potencial, saj je višinska razlika med vhodom v Skalarjevo brezno in Malo Boko skoraj 1900 metrov. raziskovanje v globinah Kaninskega masiva.