Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je s sodelavci v tem tednu poslovala v občini Krško. Z namestnikom Tonetom Dolčičem in svetovalkama Varuha Natašo Bratož in Jožico Hanžel so se pogovorili z 11 ljudmi, ki so ocenili, da so jim kršene pravice in bi jim lahko varuhinja s sodelavci pomagala.
Varuhinja in namestnik sta se srečala tudi z županom mag. Miranom Stankom, ugotovitve poslovanja pa javnosti predstavila na krajši novinarski konferenci.
Župan je varuhinjo in namestnika seznanil, da je bila stopnja brezposelnost bistveno višja, da se sedaj giblje pri približno 10 odstotkih. Socialne stiske so v vseh krajih, tudi v Krškem so ljudje prihajali z dokazili o nizkih pokojninah, borbi za socialne transferje, o dolgem odločanju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZEM), zaradi česar so ob pravice. Varuhinjo je presenetilo, da pomanjkanja zdravnikov v občini Krško ni, kot je to primer drugje. Tudi ta občina pa seveda mnogo sredstev namenjajo za prevoze otrok in starejše. Župan jo je izčrpno seznanil z romsko problematiko, od pobudnikov pa se s tem v zvezi na varuhinjo in sodelavce ni obrnil nihče, je povedala. Ocenila je še, da je občina prijazna za osebe s posebnimi potrebami in invalide, župan pa dostopen vsem, ki ga potrebujejo.
Tudi tej občini, kot tudi drugje po Sloveniji, je varuhinja znova dobila potrditev, da ljudje ne zaupajo državnim organom, na prvem mestu so bile tokrat inšpekcijske službe. Zdi se jim, da so merila za obravnavo ljudi različna in nismo vsi enaki pred zakonom. Predstavila je primer matere, ki ima premalo sredstev za življenje, vendar zaradi predolgega odločanja o pravicah iz socialne blagajne ne prejema sredstev, ki jih po veljavni zakonodaji in glede na svoj težki socialni položaj lahko.
Nič neobičajnega ni bil primer medsosedskega spora, kar je stalnica v skoraj vseh občinah, je dejala varuhinja. Tudi v Krškem pa se je varuhinja s svetovalko Jožico Hanžel srečala s primerom praznjenja greznice, ki pobudniku ni ustrezal, prispevek zanj pa mora plačevati.
Varuhinja na vseh poslovanjih opaža, kako se, čeprav živijo v težkih socialnih razmerah, ljudje niso pripravljeni odreči velikim nepremičninam in iti v manjše. Srečala se je tudi s primerom odrasle ženske s posebnimi potrebami in skrbjo staršev za njeno prihodnost v sistemu, ki je pomanjkljiv v skrbi zanje. Dolgi postopki in generiranje pravde so težave, ki so pestile tokratne pobudnike.
Namestnik Dolčič je omenil zanimiv primer vprašanja videonadzora nad delovnem mestu, v katerem pa sicer poteka sodni postopek, zato Varuh ne more ukrepati. Pobudnike je napotil na Informacijskega pooblaščenca in izrazil obžalovanje, da se, ko je bilo to še mogoče, niso obrnili na delovni inšpektorat, ki bi lahko preveril postopke delodajalca, ki jih je na podlagi video posnetkov odpustil.
S svetovalka Natašo Bratož sta se srečala s primerom, ko je veterinarska inšpekcija gospodu odvzela nekaj glav živine zaradi domnevno slabe skrbi zanje. Pobuda ni bila podprta z dokumentacijo, zgodila se je pred dobrimi štirimi leti, zato Varuh nima podlage za ukrepanje. Očitno pa je bilo, da je gospod zamudil vse roke, ki jih je takrat imel, da bi zadevo pripeljal do sodišča, je na pomen pravočasnega ukrepanja spomnil namestnik.
Srečala sta se tudi s pobudo v zvezi z usmerjanjem otroka s posebnimi potrebami, tudi o tej poteka sodni postopek. Opozorjen je bil tudi na slabo delo odvetnikov, ki zaračunajo vse stroške, ne povedo pa strankam vnaprej, kateri stroški postopka bodo v sporu priznani s strani sodišča. Srečala sta se tudi s pritožbo nad 'poznanstvi' med sodniki in odvetniki in pobudnika napotila na Odvetniško zbornico, ki lahko opravi nadzor nad delom odvetnika.