V Črnomlju se je po enoletnem premoru, ko festivala zaradi epidemije koronavirusa ni bilo, uspešno zaključil najstarejši folklorni festival v Sloveniji - že 57. Jurjevanje v Beli krajini.
Festivalsko rajanje na 15 prizoriščih v Črnomlju je trajalo 5 dni. V okviru 41-ih programskih točk je nastopilo skoraj 700 nastopajočih. Glavne iztočnice letošnjega festivala so bile folklora, ples, umetnost, rokodelstvo, glasba, delavnice in predstave za otroke, kulinarika ter revitalizacija starega mestnega jedra Črnomlja.
Zaradi ukrepov za zajezitev širjenja okužb koronavirusa je festival letos petič potekal v starem mestnem jedru Črnomlja. Lokacija je omogočila, da se je program festivala lokacijsko in vsebinsko razpršil ter tako omogočil čim bolj kakovostno in varno izvedbo festivala za obiskovalce.
Poudarek letošnjega festivala je bil predvsem na slovenski etno glasbi. Glavni del programa so predstavljali nastopi folklornih skupin iz Bele krajine in preostale Slovenije ter koncerti tamburašev in godb. V okviru godbeniškega festivala so se predstavile 4 godbe - Pihalni orkester Loče pri Dobovi,
Pihalni orkester DKD Svoboda Senovo, Godba Črnomelj in Občinski pihalni orkester Trebnje.
V osrednjem folklornem delu Jurjevanja, ki je potekal od petka do nedelje, je nastopilo 10 slovenskih folklornih skupin – Akademska folklorna skupina Študent Maribor, Folklorna skupina KUD Oton Župančič, KUD Merak Črnomelj, Folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc, Folklorna skupina
Dragatuš, Metliška folklorna skupina Ivan Navratil, Folklorna skupina Srbsko kulturno društvo Novo mesto – podružnica Črnomelj, Folklorna skupina KUD Lepa Anka Črnomelj, Folklorna skupina Kolpa društva upokojencev Vinica in Otroška folklorna skupina Dragatuš.
Obiskovalci so lahko uživali v 4 koncertih tamburašev, in sicer je na slavnostni otvoritvi zaigral najboljši tamburaški orkester v Sloveniji – Tamburaški orkester Dobreč, druge dni pa so zaigrali Tamburaši KUD Oton Župančič
Vinica, Tamburaši FS Dragatuš in Adlešički tamburaši. Poleg folklornih skupin, tamburašev in godbenikov so dogajanje popestrili tudi koncerti popularnih skupin. Letos so tako na grajskem odru nastopili Katalena, Prifarski muzikanti, Suha južina band, Katice in Marko Banda, v cerkvi Sv. Duha pa citrarji Bele krajine in Damjana Praprotnik, v sklopu Poletne šole kitare pa Sebastjan Grego in Izidor Erazem Grafenauer z Godalnim kvartetom Dissonance. Na podestu ob reki Lahinji so nastopile adlešičke Kresnice ter zasedba Bajate.
V sklopu Mladega Jurjevanja, ki je namenjeno najmlajšim obiskovalcem festivala, so se lahko otroci udeležili 2 ustvarjalnih delavnic, na katerih so barvali lesene srčke in kamenčke, krasili vaze, izdelovali lesene obeske s servietno tehniko ter risali tatuje. Ogledali so si lahko 3 predstave - ob petju in plesu so na Glasbeni urici s tolkali in pesmijo spoznavali čisto prava tolkala, se na predstavi »Po Sloveniji« nasmejali prigodam popotnika Jake in utrdili znanje o Sloveniji ter čarali skupaj s čarodejem Maretom Čaretom. Zanje je nastopila Otroška folklorna skupina Dragatuš, ki je za najmlajše obiskovalce izvedla folklorni delavnici, ti pa so se na Medgeneracijskem vrtu za Kulturnim domom Črnomelj lahko udeležili tudi starih pastirskih iger.
Obiskovalci so lahko na tržnici dobrot in rokodelstva kupili lokalno pridelano hrano in druge sladke dobrote ter rokodelske izdelke. Na letošnjem Jurjevanju je potekal tudi Dan Lokalne akcijske skupine Dolenjske in Bele krajine, v okviru katerega se je stojnicah predstavilo že izvedene projekte in projekte v izvajanju s pomočjo ukrepov Evropske unije. Skozi dan so si obiskovalci lahko ogledali
razstavo artiklov oz. oblačil iz projekta »Volna, lan, konoplja« v etno muzeju Volna, lan, konoplja ter se udeležili delavnic peke belokranjske pogače, črnomaljskih prest, polstenja mila in kvačkanja okrasnih rožic. Tekom dneva so se lahko razvajali tudi s palačinkami iz sestavin lokalnih ponudnikov Bele krajine.
Na letošnjem Jurjevanju se je uradno odprla tudi popolnoma nova turistična točka v Črnomlju - mestna Zakladnica in uredila klančina, ki poteka po brežini nad Dobličico. Zakladnica skozi stalno razstavo kulturne in naravne dediščine in drugih zanimivosti predstavlja novo izhodiščno točko turističnega pohajkovanja po Črnomlju in nas vodi do ostalih skritih biserov Bele krajine. Z izgradnjo klančine je Občina Črnomelj omogočila dostop do Zakladnice tudi gibalno oviranim osebam. Vsebino razstave v Zakladnici, ki je nastala v okviru čezmejnega projekta kulTura, je predstavil zgodovinar Janez Weiss.
V okviru festivala se je odprlo 5 razstav, in sicer se je v Kulturnem domu Črnomelj uradno odprla razstava z naslovom »Domovina je kultura«, v Primožičevi hiši so si obiskovalci lahko ogledali razstavo »Klobuk za vsako priložnost«, rokodelca Matjaža Reška, v cerkvi Sv. Duha slikarsko razstava Ganija Ilalloshija, v Pastoralnem centru Črnomelj razstavo obutvene dediščine na Slovenskem »S peto tolkel bom ob tla«, ki je nastala v sodelovanju s Tržaškim muzejem in v Belokranjskem izročilu razstavo slik Bogomirja Jakše.
Jurjevanje je tokrat postreglo tudi z 2 zanimivimi predavanji, in sicer je zgodovinar Janez Weiss predaval o nastanku in razvoju grba mesta Črnomelj, dr. Bojan Knific pa o obutveni dediščini Belokranjcev in njenem poustvarjanju v folklornih skupinah. Predstavljena je bila še brošura Citre v Beli krajini.
Ocenjujejo, da je letošnje 57. Jurjevanje v Beli krajini v 5 sončnih in vročih dneh obiskalo okoli 3.000 obiskovalcev. Staro mestno jedro Črnomlja je zopet oživelo in nas za trenutek popeljalo v duh časa, ko je bilo druženje množice ljudi nekaj popolnoma normalnega in samoumevnega. Kot je na otvoritvi povedal župan Občine Črnomelj, Andrej Kavšek: »Jurjevanje je čas, ko Črnomelj zaživi, ko ga prevzame posebno vzdušje veselja, sproščenosti in pozitivne energije. Vse to nam dajejo glasba in ples ter druženje, ki smo ga v času epidemije koronavirusa najbolj pogrešali«. Vsi, ki niso uspeli obiskati festivala, so ga lahko prek Facebook strani Jurjevanje v Beli krajini in Facebook strani Občine Črnomelj, od 18. ure naprej, spremljali v živo, z neposrednim prenosom s prizorišča.
Organizacija v teh časih še bolj kompleksne in zahtevne prireditve je nam, organizatorjem, tekom leta prinesla nemalo preglavic, zato so izjemno veseli, da jim je festival uspelo speljati tako, kot so si ga zastavili ter da so kljub odsotnosti folklornih skupin iz tujine za obiskovalce uspeli pripraviti bogat
in pester program. Po besedah direktorice Razvojno informacijskega centra Bela krajina, ki je glavni organizator festivala, Barbare Papež Lavrič, je festival v duhu, ki ga nosi sam praznik Jurjevega, ponovno prinesel nove moči in upanje k čimprejšnji vrnitvi kulturnega in družabnega življenja, kot ga
poznamo. In, kot še sporočajo: "Se vidimo drugo leto, na 58. Jurjevanju v Beli krajini."
Galerija
