V galerijskem parku v Kostanjevici na Krki bodo s predstavitvijo skulptur letošnjih udeležencev v soboto končali 28. bienalni Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva 2019. Kostanjeviška galerija na tem od začetka meseca gosti bolgarskega kiparja Roberta Caneva, njegovega perujskega kolega Alda Shiroma in slovenskega kiparja Bojana Mavsarja.
Direktor Galerije Božidarja Jakca Goran Milovanović je povedal, da so se vsi trije letošnji udeleženci pri svojem kostanjeviškem ustvarjanju osredotočili na temo varovanja okolja in planeta.
Tako 56-letni v osrednji Bolgariji rojeni kipar Robert Canev te dni končuje skulpturo, ki jo je poimenoval Seme - spomenik upanju v naravi. Ta pa s tremi navpičnimi lesenimi skulpturami oziroma totemi simbolno ponazarja "semena in rast ter upanje, ki vzklijeta iz tega".
Aldo Shiroma, 44-letni kipar, rojen v perujski Limi, ki je na Formo vivo prispel teden kasneje kot njegova kolega, izdeluje skulpturo Plujemo skupaj oziroma ladjico, ki "nekoliko spominja na svetopisemsko Noetovo barko". S to tudi sporoča, "da bomo morali planet ohraniti skupaj in da ni dovolj, da to skušajo le posamezniki, medtem ko drugi njihovo delo rušijo".
Slovenski predstavnik, v Krškem odraščajoči 62-letni Bojan Mavsar, ki živi in ustvarja na Vrhniki, se je lotil skulpture Varuh časa. Ta simbolično nadzoruje omenjena "iz semena klijoča rast ter upanje", njegova skulptura stiliziranega meniha pa hkrati zgodovinsko namiguje na okolje nekdanjega kostanjeviškega cistercijanskega samostana.
Letos ustvarjene skulpture bodo uradno predstavili prihodnjo soboto, 27. julija. Shiromovo barko bodo postavili v kostanjeviškemu mestnem jedru v interakcijskem otroškem parku pri izlivu Studene v Krko. Mavsarjev Varuh časa in eden od Canevovih totemov bosta stala v galerijskem parku, njegovi preostali skulpturi bodo postavili na Ratežu pri Novem mestu.
Z njuno postavitvijo zunaj kostanjeviškega območja sicer širijo vplivni krog Forma vive. V osemdesetih letih preteklega stoletja so namreč eno od kostanjeviških skulptur v znak zahvale postavili na Čatežu ob Savi, kasneje so posamezni postavili še pri avtocestnem odcepu za Krško, eno pa pred tovarno Belinka v Ljubljani.
Milanović je še povedal, da hkrati s Formo vivo 2019 potekajo spremljevalne prireditve in delavnice.
Po podatkih galerije se je na razpis za Formo vivo 2019 prijavilo 128 kiparjev iz 48 držav. Kostanjeviška Forma viva s tamkajšnjimi mednarodnimi kiparskimi srečanji je sicer leta 1961 nastala na pobudo Jakoba Savinška in Janeza Lenassija. Po vzoru kiparske prireditve v St. Margarethnu na avstrijskem Gradiščanskem leta 1959 sta podobno predlagala še za Slovenijo. Plod dolgoletnih kiparskih srečanj je več kot sto lesenih skulptur, ki so postavljene po tem dolenjskem mestu in v njegovi okolici.
Največ jih je razstavljenih v galerijskem parku ob kostanjeviškem gradu oziroma na vrtovih nekdanjega samostana, kjer od leta 1974 domuje Galerija Božidarja Jakca.
Forma viva je sestavni del kostanjeviškega galerijskega dela. Leta 1988 je prišlo do desetletne prekinitve tradicije, od leta 1998, ko so jo obudili, pa jo prirejajo bienalno. Forma viva v Kostanjevici na Krki velja za najstarejši še vedno delujoči kiparski simpozij na svetu.
Galerija
