profimedia-0967180432 Svet24.si

Za Luigija Mangionega lahko zvezni tožilci ...

milorad-dodik Svet24.si

Dodik spet razburja: o ustavi novi Republike ...

Alenka Bratušek Necenzurirano

Dars premagal Alenko Bratušek, cena hitre ceste ...

1744296441-172a5739-1744296256541 Reporter.si

Napad je močan in orkestriran, komu je Golob spet...

celje Ekipa

Italijani celjskemu avtobusu naredili tole!? Fotka...

Velikonočni kolački Dober Tek

Preprosti velikonočni kolački, ki se kar topijo ...

petrol, barbara, zacetki-na-petrolu Izpostavljeno

Na delovnem mestu si svetovalec, sogovornik, ...

Novice Brežice

FOTO: V Brežicah o dveh slovenskih modrecih

Piše: Knjižnica Brežice

Čas objave:
26.01.2018 12:41

V četrtkovem popoldnevu je v dvorani brežiške knjižnice beseda tekla o dveh slovenskih modrecih – Martinu Kojcu in Janezu Premku.

Prvi je bil mislec, pisatelj in aplikativni psiholog; drugi odvetnik, erudit in pesnik. Gospoda pa je družilo in povezovalo tudi veliko skupnega. O tem sta spregovorili mati in hči, dr. Francka Premk in dr. Eva Premk Bogataj, doktorici znanosti, ki sta zapisani književnosti in jeziku.

Gostji sta v pogovoru izpostavili izredno povezanost Kojčeve in Premkove družine ter radovednost in eruditstvo obeh mislecev. Zagovarjala sta, da pesnik oziroma umetnik simbol živi – ga doživlja kot nekaj, kar živi. Pri obeh pa so pomembno vlogo imeli skriti pomeni oziroma povezave med jezikom in besedo ter številko.

Spregovorili sta o ljudskem slovstvu, naši eksoterični zapuščini, in simbolnem pomenu števila sedem v različnih svetovnih tradicijah, to pa povezali še z obema modrecema. Življenjska naveza na biblično število sedem je bila simbolno in v konkretnem življenju pri obeh stalnica; ravno tako njuna smrt v starosti sedeminsedemdeset let.

Udeleženci so prisluhnili še posameznim pesmim, ki so se zapisale Janezu Premku. Mnoge med njimi so posvečene družinskim članom, v Žalitvah pa nagovarja vse, ko pravi: »Ne žali ne starčkov ne stark, ni potrebno prispevati k njihovemu skorajšnjemu odhodu. Hvaležni ti bodo tudi za žalitve, a rana za njimi bo ostala tebi.«

K temu pridajajo še Kojčevo popotnico, da živimo v gledališču, v katerem smo hkrati režiserji in igralci. Od nas pa je odvisno, kakšna bo ta igra.