Župan Občine Šentrupert Andrej Martin Kostelec je na petkovi slavnostni prireditvi ob občinskem prazniku podelil letošnja priznanja. Tretji častni občan je postal Franc Bartolj, priznanje sta prejela Društvo vinogradnikov Šentrupert in Maks Franc Kurent, listino pa vsa tri prostovoljna gasilska društva.
Občina Šentrupert praznuje svoj praznik 2. junija, v spomin na dan, ko je bila leta 1497 dokončana gotska lepotica, cerkev sv. Ruperta. Zaradi epidemije je bila slovesna prireditev ob prazniku minuli petek, ko so obeležili tudi 500-letnico posvetitve cerkve sv. Ruperta.
Župan Andrej Martin Kostelec je ob tej priložnosti povzel delo v zadnjem letu in povabil občane k sodelovanju pri razvoju občine. »Dolga zgodovina Šentruperta nas zaznamuje. Čas je, da pustimo ob strani vse, kar nas deli in oddaljuje, in začnemo delati v korist večine. Če bomo vsi, vsak posameznik, vsak občan, vsa društva, vasi in vaške skupnosti, gospodarstveniki, zavodi in še posebno občinski organi združili moči, sem prepričan, da se lahko Šentrupert razvije v prepoznaven kraj, kamor se bodo domačini radi vračali, privabil pa bo tudi goste od drugod.«
V Šentrupertu so dobili tretjega častnega občana – to je postal Franc Bartolj za več kot polstoletno aktivno delovanje v Krajevni skupnosti Šentrupert in novi občini. Neprecenljiv je njegov prispevek v času delovanja v svetu Krajevne skupnosti Šentrupert pri gradnji telekomunikacijskega omrežja in postavitvi mogočne poslovilne vežice po načrtih domačega arhitekta Blaža Slapšaka. Neizbrisen pečat je s svojim delovanjem pustil v Vinogradniškem društvu Šentrupert, s svojo širino pa je bogatil tudi aktivnosti in akcije Planinskega društva Polet Šentrupert. »Sem počaščen, da sem to priznanje dobil. Sem se leta in leta trudil za napredek kraja. Nekaj smo uspeli, nekaj nismo. Jaz sem že v letih, mislim, da sem svoje naredil, lahko bom samo še spremljal in dal kakšen nasvet, če me kdo kaj vprašal.«
Maks Franc Kurent je prejel Priznanje Občine Šentrupert za spodbujanje gospodarskega razvoja v novi občini Šentrupert in negovanje ljubezni do tradicionalnega ljudskega petja v skupini Vaški pevci. »Jaz moram reči, da nisem človek, ki bi pričakoval kakšne posebne časti za svoje delo. Ampak sem delal od 21. leta, ko sem prišel od vojakov. No, zraven tega pa je tudi delo na področju kulture, predvsem petja in mislim, da bo tukaj, ko bomo starejši odšli, zadeva tekla naprej.«
Društvo vinogradnikov Šentrupert pa je prejelo Priznanje Občine Šentrupert za dolgoletno aktivnost na področju prenosa znanj kletarjenja in vinarstva med člani ter organizacijo tradicionalne prireditve Cviček na trgu. Priznanje je prevzel predsednik Stanislav Grm: »To je priznanje za dolgoletno delo. Društvo se trudi za napredek v vinogradništvu in vinarstvu, hkrati pa skrbi za dogajanje, druženje, kulturno dejavnost. Obenem je tudi spodbuda za naprej. Če človek vseskozi dela in dobi neko priznanje, ga to motivira za nadaljnje delo.«
Župan pa je letos Listino Občine Šentrupert podelil vsem trem prostovoljnim gasilskim društvom v občini, in sicer Sv. Rok, Šentrupert in Zabukovje, za aktivno delovanje v štabu civilne zaščite in pomoč med epidemijo bolezni covid-19. Priznanji sta prevzela predsednika Peter Pavlin in Alojz Petje, Gregorju Škoporcu pa bo zaradi zdravstvenih težav izročeno kasneje. Predsednik PGD Šentrupert, ki je lani obeležilo 120-letnico delovanja, Peter Pavlin je ob tem povedal: »To priznanje nam pomeni zahvalo za delovanje, za delo, za trud, ki smo ga skupaj v času koronavirusa prehodili.«
Ob zaključku prireditve, ki jo je povezovala Petra Krnc Laznik, so odprli tudi slikarsko razstavo 16 del Lovra Inkreta z naslovom Barvni utrinki šentrupertske doline, ki je bila na ogled v Deželi kozolcev pod Jurgličevim toplarjem. Pevsko čestitko prejemnikom priznanj so prinesli Vaški pevci, v kulturnem programu pa sta nastopila še duo Marko in Valentina ter brata Šantej.
Obiskovalci so domov odnesli tudi paket Steklasove kave v spomin na 100. obletnico smrti Ivana Steklase. Na embalaži je rozeta, pradavni simbol razumevanja kozmosa, ki simbolizira sonce in ki so jo na Slovenskem kot simbol zaščite in varovanja pred slabim v preteklosti vrisovali in klesali na pragove, kamen, les, preše, zibelke, postelje, skrinje, tramove in kuhinjske pripomočke.