Vam zima ne ustreza, potem vam ponujamo srčno in toplo zgodbo iz Afrike, kjer že več let humanitarno deluje naša rojakinja Jana Dular, ki se ob prihajajočih praznikih iskreno zahvaljuje Vsem.
Mweuli predragi prijatelji naših malawijskih srcKako ste? Slišimo novičke o mrazu pa naj današnji blog prevzame vlogo grelca vaših src, duš in pridoda k radosti, ki jo prinaša bližajoči se novoletni čas.
Odkar sem prišla v Afriko in začela s humanitarnim delom in projekti bom letos tu preživela že svoje četrto novo leto. Naj priznam, da se še vedno nisem čisto navadila, da december ni bel, mrzel, poln praznovanj ob kuhanem vinčku =) (resnične izpovedi Dolenjke po rodu =) )
Res je drugače preživeti december in novo leto tule pod afriškim soncem. Naj poskusim opisati občutke.. Hmmm ja, oblečena v kratke hlače ali kikle iz lokalnega blaga, obuta v natikače, še vedno namazana s sončno kremo faktorjem 20,.. kako je jesti mange, stotere če želiš pa ananase in sladke banane, ki so res povsod, je težko opisati, mogoče si predstavljajte mene z velikim nasmehom in jasno bo. Za banane stopimo do bananovca na dvorišču in si jih utrgamo, mange z dreves »zbijamo« z dolgimi palicami, ali kamenčki ki jih mečemo v krošnje, če pa senajde kakšen uren otrok, ki zna plezati po krošnjah pa izkoristimo njegovo pomoč.
Vročina ne prizanaša, moram priznati, da je kar naporno graditi center v vročini +36C ali pa učiti stotera srca pod krošnjami dreves, ker pač nimamo zadostnih učilnic za vse šolarje (nadaljni projekt v prihodnosti, zgraditi 2 učilnici za šolo SEKA) in tale sušna doba se »vleče« že od začetka septembra. Naj bi se končala v začetku novembra pa temu ni tako, po mojih izkušnjah bomo prva deževna darila prejeli v sredini decembra J. Tule v Malawiju ima december tudi poseben čar, ljudje si vzamejo 2-3- tedne dopusta, imenujejo ga »festivity vacations«. Tisti iz mest se odpravijo v svoje rodne vasi, obiskat družino, prijatelje, veliko se jih odpravi na obalo jezera, praznovat radostne dneve na plažah. Lokalne restavracije na stene obesijo plastične verige rdečih, modrih, vseh živih barv, ponekod žmigajo tudi lučke. Ljudje so polni optimizma, veselja, radosti kot ponavadi preko leta, kar december prinese so še ekstra blagoslovi obilja, zdravja, ki si ga zaželijo ob vsakem slovesu.
Zdaj pa k ELI in vsemu kar se dogaja. Ste lačni novičk?Upam, da vas te zares navdušijo!
Center za otroke s posebnimi potrebami je zgrajen! Juuuuuuuuhej=) Zgradili smo ga, prekrili s streho in postal je velik ponos vasi Mazembe.
Delo je bilo izjemno naporno, porabili smo 39.000 opek, z njimi smo zgradili temelje, postavili zidove, nanje pritrdili 198 tramov za streho, te prekrili s 114 aluminijastimi strešniki. Voditi ekipo 3 profesionalnih gradbincev, 5 pomagačev ter 8 lokalnih žena res ni mačji kašelj. Ko so me spoznali, so me zares vzljubili in bili vsakodnevno presenečeni, ko sem prišla na zemljo in poprijela za katerkoli delo. Nosila sem opeke na zemljo, kopala temelje, gradila zidove, rezala deske, organizirala lokalne prevoze, da smo na zemljo dostavili vse materiale.
Ko so lokalne ženske videle kako sem aktivna so me postavile pred izziv. Tak, malawijski, da vidijo če sem že malawijska ženska. Izziv je bil, da moram na glavi nositi 20kg čeber peska kar 600m(od jezera pa do centra).
Mislite da sem zmogla? No way= ni šanse=). Po parih desetih mestrih se mi je začelo vrteti v glavi in čeber je padelk na tla,ženske pa v krohot! To je bilo smeha. Morate vedeti, da jih že kot majhne punčke navajajo nositi stvari na glavi (drva za pripravo ognja, da mame skuhajo kosilo pa vodo, ker tekoče vode v vasi ni, ipd) in njihovi vratovi so ena sama mišica, trdna kot kamen. Tako, da se moj mehek vratek, ki v življenju ni potreboval držati nič težjega kot mojo glavo (mogoče se je med študijem prava napolnila za kakšen miligram =), kdo ve), kako naj potem nosim 20kg? Nato smo poskusili s čebrom vode 10kg pa je bil spet problem, mogoče ne toliko v teži, kot v najdenju ravnotežja med hojo. In smo se spet smejali, krohotali en drugemu, no po resnici; bolj one meni, kot jaz njim, profesionalkam! =)
Tako, sedaj nam do celotnega končanja centra za naše ljube preljube otroke s posebnimi potrebami, učnimi težavami kot tudi v uporabo predšolskim, šolskim in srednješolskim otrokom ter članom skupnosti (vodili bomo delavnice za opismenjevanje, račulniško pismenost, jih učili o zdravju, higieni, agrikulturi za čimboljšo proizvodnjo hrane ipd) preostane še par opravil in sicer: končati moramo notranje stene (jih utrditi s premazom betona), jih prebarvati, narediti betonska tla, urediti vodovod in elektriko v centru velikosti 138m2. Za vse donacije, ki ste jih nam poklonili se srčno zahvaljujemo, največja zahvala gre seveda našim prijateljem Ekologom brez meja, ki so nam lani nakazali 15.000Eurov za izgradnjo centra in vodenje programa. Vseh 15.000 Eurov je zadostilo za izgranjo centra do strehe in za izvedbo programa do decembra 2012.
Na žalost se je življenje v Malawiju zelo podražilo, saj je njihova nacionalna valuta-kwacha izjemno padla in cene vseh matrialov, še posebej gradbenih so se hitro podražile, kot seveda tudi benicin, prevozi, nakup šolskih materialov ipd.
Kot veste, že 11 mesecev skrbimo za 342 malawijskih otrok, šolarjev osnovne šole SEKA, nudimo jim vsakodnevni jutranji obrok. Brez njega drugače niso jedli vse do popoldanskih ur, ko so se vrnili iz šole. Sedaj jih jutranji obrok privabi v šolo in napolne vsaj do opoldneva. Ko so siti, lahko učitelji nemoteno opravljajo delo in tudi mi stopimo v pomoč nudenja učne pomoči.
V teh radostnih dneh, božičnem času, času obdarovanja vas srčno pozivamo, če nas seveda čutite naše malawijske angele in projekt, ki bo toliko stoterim otrokom kot odraslim pripomogel k izboljšanju vsakodnevnega življenja in jim omogočil še kako potrebno zanja… če čutite, da bi lahko prispevali Euro ali dva jih bomo izjemno veseli. Da nam uspe dokončati center, ga lepo opremiti z notranjo opremo, učnimi pripomočki za delo z otroki s posebnimi portebami in učnimi težavami, da lahko hranimo še naprej vseh 342 otrok do konca šolskega leta-julija 2013 (kot veste za nahranitev 1 otroka za cel mesec potrebujemo le 1Euro.), da ko pridejo prvi prostovoljci iz Slovenije (april 2013), da je center izgrajen in da lahko nemoteno začnemo izvajati vse po planih, projekt pomoči otrokom s posebnimi potrebami, učnimi težavami, organizirati predavanja za učitelje, starše otrok s specifičnimi poesebnimi potrebami, voditi delavnice opismenjevanja, predavanja o HIV in Aids-u, agrikulturna znanja za povečanje pridelkov in preprečevanje podhranjenosti otrok.
Tule navajam le grobe ocene stroškov, ki jih še moramo pokriti, da se center dokonča in začne intenzivno izvajanje projekta, zaradi katerega smo tu in preljubih otrok.
Okrepitev zidov z notranje strani s cementom in vlitje cementa na tla ter odtoki (120 vreč cementa)-1720Euro
Nakup 14 oken in 11 vrat za center-1098 Euro
barvanje-oken,vrat, zidov, zunanje stene-885Euro
vodovod, nakup wc, tusa in umivalnikov, bobna za vodo 385Euro
Številka ELInega Trr ostaja enaka: SI56 0203 8009 0249 043, naslov: DRUŠTVO ELA, OB SAVI 38, 1000 LJUBLJANA, prav tako Paypal račun, ki je izključno odprt za ELINE projekte pod: jana.dular@gmail.com
Prilagam še eno prošnjo, ki je napisana v idejnem smislu, kako nam lahko firme, posamezniki, s.p. pomagajo in namesto daril poslovnim partnerjem nakažejo denar ELI, ki ga bo uporabila za zgoraj navedene projekte, v zameno pa pošljemo zahvalno vizitko, slike, opis, kako bomo z denarjem pomagali mnogim. Prosila bi vas, če lahko lepo prosim razpošljete to prošnjo komurkoli veste, da bi lahko pripomogel.
Srčna hvala, čudoviti ste, hvala vsakemu od vas, da ste del te prelepe zgodbe uresničenih sanj pomoči ljubim angelskim dušam. Res si zaslužijo vse in kar počenemo je prav zares cenjeno s strani celotne skupnosti 3000 ljudi, staršev, otrok. Srčna hvala! Skupaj smo močnejši, v tem ni dvoma, pridružite sem nam, če ne fizično kot prostovoljci pa z vedenjem, da ste z Eurom ali dvema omogočili obstoječnost projekta in nahranili drage otroke. Hvala lepa!
Radi vas imamo, vedno! Jana, Bernarda in malawijska srca
Več boste našli na povezavi:drustvoela.wordpress.com/2012/12/04/prinesite-smrekico-nasa-streha-je-koncana/