»Eden od načinov za »zdravljenje« čustvenih ran oziroma »soočanja« s težavami je tudi alkoholizem oziroma tvegano pitje alkohola ali uživanje drugih opojnih substanc. Poleg tega živimo v vinorodnih krajih, kjer je alkohol povsod okoli nas, in marsikdo se ne zaveda, da si s prekomernim pitjem škoduje.« S temi besedami so v Klubu zdravljenih alkoholikov Brežice pred dnevi javnost nagovorili in povabili na predavanje, ki so ga v četrtek, 18. junija 2015, v sodelovanju pripravili v Dvorani Savice Zorko.
Klub zdravljenih alkoholikov Brežice letos obeležuje 30. obletnico neprekinjenega delovanja. V četrtkovem popoldnevu so gostili predavatelja dr. Draga Jerebica, specialista zakonske in družinske terapije, strokovnega vodje Družinskega inštituta Bližina v Celju, licenciranega zakonskega in družinskega terapevta ter supervizorja, ki ima opravljen strokovni izpit na področju socialnega varstva.Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika je zasvojenost stanje zasvojenega človeka. Le-ta se zaradi spomina na določeni užitek vrača k uživanju kake snovi. Zagotovo pa je zasvojenost tudi vedenje, ki spreminja razpoloženje. Prav tak je bil tudi naslov četrtkovega predavanja.
Zakaj nekdo postane alkoholik, je pogosto zapisano v njegovih družinskih odnosih. Predavatelj si je v doktorski nalogi postavil tezo: »Kjer je zasvojenost, je vedno neko pomanjkanje čustvene pomirjenosti.« V nadaljevanju se je spraševal, kdo je sinonim za čustveno umirjenost. Prišel je do sklepa, da od mame želimo, da nas pomiri. In temu se nikoli ne odpovemo. Če tega ne dobimo od nje, ker je bila veliko odsotna (ker je morala delati v turnusih, ker jo je mož sekiral, ker s tem morda ni bila opremljena iz svojega odnosa z mamo …), si ljudje iščemo nadomestke – to je prezgodnje popivanje pri mladostnikih; tudi kajenje trave. Ste vedeli, da nekateri mladi marihuano imenujejo mama? Niso mogli najti boljšega poimenovanja! Ker to je funkcija mame – da nas pomiri.
Teorijo na četrtkovem predavanju sta dr. Drago Jerebic in dr. Anica Koprivc Prepeluh, terapevtka v Klubu zdravljenih alkoholikov Brežice, podkrepila s praktičnimi primeri. Tudi odrasli otroci alkoholikov na svojih plečih nosijo marsikatero čustveno breme (sram, občutki krivde, da so oni krivi za pitje, prepire ali neuspeh zdravljenja ...). S svojimi besedami jih lahko razbremenimo odgovornosti za početje starša alkoholika in damo »dovoljenje« za normalno lastno življenje. Za svoja početja smo odgovorni sami. Prav tako za pitje, zdravljene in nezdravljene bolezni alkoholizma ni pošteno kriviti svojcev. Če zasvojeni starš noče sprejeti zdravljenja, je največ, kar odrasel otrok lahko naredi zanj in zase, da živi lastno – srečno in odgovorno – življenje brez občutkov krivde.
V Sloveniji je alkohol lahko dostopna droga, njena zloraba pa velika.
Galerija
