Na Univerzi v Novem mestu so 23. maja pripravili tradicionalni Dan fakultete, ki se je letos prvič imenoval Dan univerze.
V polni veliki dvorani Univerze v Novem mestu so študentje fakultet, ki sestavljajo Univerzo v Novem mestu, in sicer Fakulteta za ekonomijo in informatiko, Fakulteta za zdravstvene vede, Fakulteta za poslovne in upravne vede ter Fakulteta za strojništvo, v dopoldanskem času prisluhnili strokovnim predavanjem.
Program sta povezovali študentki prvega letnika programa Upravljanje in poslovanje Fakultete za ekonomijo in informatiko Maja Rejc in Špela Žagar.
Po uvodnem nagovoru povezovalk Dneva univerze, sta višji finančni inšpektorici Martina Živič in Anita Blažič s Finančnega urada Novo mesto predstavili Finančno upravo Republike Slovenije ter pomen davkov in prispevkov za družbo. Natančno sta razložili razliko med pojmoma v katere namene se zbrana sredstva lahko porabijo. Zadnji del pa sta namenili študentskemu delu ter njegovi obdavčitvi. Ob zaključku njune predstavitve sta študentom ponudili zloženke z uporabnimi spletnimi povezavami za področje davkov.
V sklopu Dneva univerze so obeležili tudi Dan medicinskih sester, katerega letošnji moto je »Zdravstvena nega bi morala biti dostopna vsem ljudem«. Ob tej priložnosti je predstojnica Katedre za zdravstveno nego Univerze v Novem mestu Fakultete za zdravstvene vede mag. Ljiljana Leskovic, viš. pred., predstavila nekatera zgodovinska dejstva v razvoju zdravstvene nege in razvoju področij, kot so kakovost, kategorizacij, timsko delo, supervizija, izobraževanje ter organizacija dela in vodenja v zdravstveni negi. Posebej je izpostavila tudi dejstva, ki poudarjajo pomen etičnega kodeksa delavcev v zdravstveni negi, podobi medicinske sestre, skrbi za paciente ter globalizaciji kot izzivu 21. stoletja.
Obraba sklepov (artroza) predstavlja vedno večje breme tako za posameznika (bolnika), zdravnika, zdravstveni sistem kot za družbo na sploh (1–2,5 % BDP!). Zaradi vse večjih pričakovanj posameznika, daljše življenjske dobe in aktivnejšega sloga življenja tudi v zrelejših letih postaja ta problem vedno bolj pereč. S finančnega vidika artroza postaja vedno večji strošek za javno zdravstveno blagajno. Razvitejše države se čedalje bolj zavedajo, da ne morejo kriti vseh stroškov zdravljenja artroze iz javne blagajne. Prav zato tudi krojijo pravila in ukrepe, da se temu izogibajo, npr. javna zdravstvena blagajna ne krije novejših metod zdravljenja, kot so zdravljenje s hialuronsko kislino, orthokinom ali matičnimi celicami (stroški zdravljenja so med 200 in 4.000 EUR), paradoksalno pa krije stroške vstavitve umetnega sklepa (stroški med 7.000 in 20.000 EUR). O obrabi sklepov je na Dnevu univerze spregovoril doc. dr. Mohsen Hussein iz podjetja Artros, center za ortopedijo in športne poškodbe d.o.o..
Zdravstveni delavci so pri izvajanju zdravstvene nege izpostavljeni velikim fizikalnim obremenitvam, ki ogrožajo njihovo zdravje. Predavanje Ergonomija v zdravstveni negi, ki ga je izvedel Zdenko Šalda, dr. med., spec. mdpš., iz ZD Trebnje, je bilo namenjeno praktičnemu reševanju problemov. Preko uvodnih osnovnih principov so bili predstavljeni preprosti triki, s katerimi močno zmanjšamo obremenitve. Ker pa je računalnik stalni spremljevalec v skoraj vseh poklicih, ne samo v zdravstvu, je bila predstavljena tudi pravilna ergonomska ureditev delovnega mesta z računalnikom. Za konec so slušatelji sami preverili, ali so se kaj naučili. Potekalo je namreč glasovanje za najbolj ergonomsko motiko za delo na domačem vrtu.
Diplomirani fizioterapevtki Sandra Kos in Suzana Luštek iz ZD Novo mesto sta izvedli delavnico na temo pravilnega vstajanja s postelje in pravilnega dvigovanja bremen, ki je pomembno za vse nas, ne le zdravstvene delavce, katerim pa je bil namenjen predvsem drugi del delavnice, na katerem sta predstavili še pravilno dvigovanje, posedanje, prestavljanje in obračanje pacienta. Opozorili sta na težave z bolečinami v hrbtenici, ki nastajajo ravno zaradi nepravilne mehanike gibanja ter šibkosti mišic trupa, zaradi česar se sile na hrbtenico še dodatno povečajo. To lahko povzroči nastanek degenerativnih sprememb na hrbtenici ter posledično tudi bolečino, ta pa močno zmanjšuje kakovost življenja ter zmožnosti na delovnem mestu. Poudarili sta, da se ljudje premalo zavedamo nepravilnega gibanja telesa, ki postane ustaljena oblika vsakdana. S tem sta delavnico navezali na predhodno predavanje o ergonomiji.
Kot vsako leto, je bila tudi letos med študenti in visokošolskimi učitelji izvedena anketa, s katero so študentje vseh stopenj in smeri izobraževanja na Fakulteti za ekonomijo in informatiko ter Fakulteti za zdravstvene vede izbirali Najštudentko in Najštudenta. Na Fakulteti za ekonomijo in informatiko je bila za Najštudentko izbrana študentka prvega letnika programa Upravljanje in poslovanje Špela Žagar, za Najštudenta pa študent drugega letnika istega programa Maks Vlašič. V obrazložitvah oziroma komentarjih izpolnjenih glasovnic je bilo zapisano, da sta poštena in pridna študenta, ki nesebično nudita pomoč in delita nasvete sošolcem. Priznanja sta podelili prodekanica za študijske zadeve Katja Krope, pred., ter dekanica Fakultete za ekonomijo in informatiko dr. Malči Grivec.
Na Fakulteti za zdravstvene vede pa so študentje in visokošolski učitelji za Najštudentko izbrali študentko tretjega letnika Katjo Bajuk ter za Najštudenta, drugo leto zapored, študenta tretjega letnika Blaža Lukšiča. V obrazložitvah je bilo zapisano, da sta oba odlična študenta, sošolca, prijatelja, aktivna na področju prostovoljstva, da sta nesebična in predvsem vzor študentom nižjih letnikov. Priznanja sta podelili prodekanica za študijske zadeve Jožica Čampa, pred., in dekanica Fakultete za zdravstvene vede doc. dr. Nevenka Kregar Velikonja.
Prepričani so, da so nazivi šli v prave roke in bodo vsi prejemniki priznanj dobri ambasadorji Univerze v Novem mestu.
Program Dneva univerze je bil popestren še s kulturnim programom, ki je bil letos prav poseben, saj sta zanj poskrbela študent Jasmin Gavez s frajtonarico in predavatelj Gorazd Laznik z violino. Zaigrala sta nekaj odlomkov znanih pesmi in jih med seboj prepletla v popotovanje skozi predmetnik in se dotaknila prigod v letih študija na Fakulteti za zdravstvene vede skozi leta, predvsem študenta Jasmina, ki so privabile tudi solze smeha, kot so rekli sami študentje.