Center za socialno delo Krško, je 21. 5. 2018, prijavil Projekt Integrirane oskrbe v občini Krško MOST na javni razpis »Izvedba pilotnih projektov, ki bodo podpirali prehod v izvajanje sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi« in dva meseca kasneje prejel Sklep o izboru. Poleg Krškega se projekt že skoraj leto in pol uspešno izvaja tudi v Celju (Zdravstveni dom) in v Dravogradu (Koroški dom starostnikov).
Prvi rezultati so vidni že sedaj, do konca junija 2020, ko naj bi se projekt zaključil, pa bodo zbrani obsežnejši rezultati povezovanja oziroma integracije različnih oblik socialnovarstvenih in zdravstvenih storitev za pomoč starejšim in drugim pomoči potrebnim osebam v enotno mrežo pomoči uporabnikom na njihovem domu. Za izvedbo Projekta MOST so prijavitelji dobili 1,7 milijona evrov, pri čemer 80 % prispeva Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, 20 % pa Republika Slovenija.
Prihodnost je v dolgotrajni integrirani oskrbi, so prepričani v Projektu MOST
V občini Krško se organizirana pomoč na domu izvaja že 28 let in je zelo dobro uveljavljena ter prepoznavna, tako v lokalnem kot širšem prostoru. Projekt MOST je pravzaprav nadgradnja pomoči na domu z novimi zdravstvenimi storitvami, do katerih uporabniki prej niso mogli dostopati na domu. Nove storitve so za uporabnike v času trajanja projekta brezplačne, namenjene pa so vsem osebam, starejšim od 18 let, ki so zaradi različnih razlogov odvisne od tuje pomoči. Namen vpeljave dolgotrajne integrirane oskrbe je testirati nove rešitve celostnega pristopa uporabnikom na terenu in jim tako pravočasno zagotoviti čim večjo samostojnost ter kakovostno, zadovoljno in daljše bivanje v domačem okolju.
Raziskave kažejo, da ustrezna podpora in zagotavljanje ustrezne oskrbe pripomore k daljšemu in varnejšemu življenju v domačem okolju, žal pa kakovostna dolgotrajna oskrba pri nas trenutno ni enotno sistemsko urejena, za kar naj bi v prihodnosti poskrbel Zakon o dolgotrajni oskrbi. Dvoletni pilotni Projekt MOST, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija, iz Evropskega socialnega sklada, podpira prehod v izvajanje sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi. Omogoča analizo stanja in ugotavljanje potreb posameznikov, ki ne zmorejo več v celoti sami poskrbeti zase, prinaša nova znanja za zaposlene, prijatelje, svojce in prostovoljce, ki se vključujejo v izvajanje storitev, ter omogoča izvajanje novih storitev na domu posameznika. Projekt MOST prinaša tudi pomembne podatke, ki bodo pripomogli k načrtovanju dolgoročno vzdržnega in stabilnega sistema dolgotrajne oskrbe za vso Slovenijo.
»Želela bi si, da bi vse to, kar v projektu testiramo, imeli možnost dobiti tudi po ostalih občinah, saj so se storitve, ki jih nudimo, izkazale za več kot potrebne,« poudarja Carmen Rajer, vodja projekta.
Ekipe Projekta MOST na terenu skrbijo za več kot 100 uporabnikov
Vključitev uporabnikov v Projekt MOST se začne z obiskom Enotne vstopne točke (EVT). Strokovni delavci iz EVT opravijo obisk na domu, ocenijo upravičenost posameznika do dolgotrajne oskrbe in ga razvrstijo v ustrezno kategorijo, poleg tega pa nudijo vse informacije na enem mestu glede ostalih pravic in možnosti, ki jim pripadajo v obstoječem sistemu zdravstva in socialnega varstva. Na EVT so tako zaposlene diplomirana socialna delavka, diplomirana delovna terapevtka, diplomirana medicinska sestra in diplomirana fizioterapevtka.
Do 31. 10. 2019 so v okviru pilotnega Projekta MOST prejeli 371 vlog za uveljavljanje pravic do dolgotrajne oskrbe. Od tega je bilo ocenjenih 362 oseb, upravičenih pa 293. Ker se po vsebini JR po šestih mesecih oz. po potrebi prej (v primeru sprememb stanja) izvajajo tudi ponovne ocene, ki lahko vplivajo na spremembo kategorije posameznega uporabnika, so od maja do konca oktobra opravili še 64 ponovnih ocen, od tega je bilo do storitev dolgotrajne oskrbe upravičenih 54 uporabnikov, pri 10-ih pa se je stanje izboljšalo do te mere, da niso več potrebovali storitve dolgotrajne oskrbe. Ocenjenih doma je bilo 249 oseb, od tega je bilo 99 oseb ob oddaji vloge že uporabnikov storitev pomoči na domu in 15 uporabnikov dnevnega varstva Varstveno delovnega centra Krško-Leskovec. V okviru institucionalnega varstva v Domu starejših občanov Krško sta bili ocenjeni 102 osebi, v Varstveno delovnem centru Krško-Leskovec – bivalna enota pa 17 oseb.
Po oceni upravičenosti in izdaji mnenja strokovne službe EVT upravičenca obišče koordinatorka dolgotrajne oskrbe, ki ob upoštevanju želj in potreb uporabnika pripravi izvedbeni načrt. Nato se s strokovnimi delavci iz Enote za ohranjanje samostojnosti (EOS) in/ali Enote za oskrbo (EO) dogovori o izvajanju storitev dolgotrajne oskrbe pri posameznem uporabniku v njegovem domačem okolju. Enoti se ves čas povezujeta, si izmenjujeta informacije in iščeta skupne rešitve, najbolj primerne za uporabnike in njihove svojce.
Trenutno se izvajajo storitve pri 104 uporabnikih v občini Krško, 15 uporabnikov pa čaka na vključitev v aktivnosti projekta. Med uporabniki je najstarejša oseba stara 95 let, najmlajša pa 24 let.
Enota za oskrbo, ki jo sestavlja 5 tehnikov zdravstvene nege, na mesec opravi povprečno 355 obiskov in izvede 1020 storitev, med katerimi sta najpogostejši pomoč pri osebni negi ob pomoči pri jemanju že pripravljenih zdravil in nadzoru nad jemanjem zdravil ter spremljanje vitalnih funkcij pri stabilnem kroničnem obolenju
Za storitve, ki jih izvajajo, so potrebne kompetence srednje zdravstvene stroke, zato jih socialne oskrbovalke ne smejo izvajati. Posledično teh storitev pred začetkom projekta niso izvajali, čeprav je bila v okolju prepoznana velika potreba po njih.
Izkazalo se je, da so uporabniki v okviru Projekta MOST s storitvami zelo zadovoljni, saj jim le-te omogočajo samostojnejše bivanje v domačem okolju, celostno podporo s strani več različnih strokovnjakov, beležijo pa se tudi izboljšanja stanj, in sicer v tolikšni meri, da nadaljnje izvajanje storitev več ni bilo potrebno.
Enota za ohranjanje storitev, ki jo sestavljajo univerzitetna diplomirana socialna delavka, magister kineziologije, diplomirana delovna terapevtka in diplomirani fizioterapevt z zaposlitvijo za polovični delovni čas, opravi v povprečju 165 obiskov na mesec in izvede 367 storitev. Namen enote je pomoč pri ohranjanju ali spodbujanju samostojnosti v domačem okolju, krepitvi uporabnikove moči, pomoč pri vključevanju v uporabnikovo socialno okolje, pomoč pri prilaganju bivalnega okolja ter pomoč pri urejanju življenjske situacije, glede na nove omejitve in ovire, s katerimi se družina ob elementih dolgotrajne oskrbe sooča.
Storitve, ki so na terenu prepoznane kot najbolj potrebne, so: nega telesa in pomoč pri prehranjevanju in pitju, pomoč pri jemanju že pripravljenih zdravil, nadzor nad jemanjem zdravil, spremljanje vitalnih funkcij pri stabilnem kroničnem obolenju, umivanje in oskrba uporabnika pri specifičnem zdravstvenem stanju (kontrakture, razjede, patološki zlomi, demenca…), storitve za ohranjanje gibalne samostojnosti, storitve za krepitev zdravja in zdravega načina življenja ter svetovanje uporabniku in izvajalcu neformalne oskrbe, svetovanje za prilagoditev okolja, svetovanje in učenje izvajalcev neformalne oskrbe za zagotavljanje kakovostne in varne oskrbe. Poleg navedenih storitev v okviru projekta poskrbijo tudi za ureditev sistema E-oskrba, ki ga je razvil Telekom Slovenija in s katerim se zmanjšuje tveganje padcev v domačem okolju ter posledice padcev, zaradi pravočasnega nudenja pomoči.
Prav tako ves čas potekajo izobraževanja za izvajalce neformalne oskrbe, z namenom lažje in kakovostnejše oskrbe družinskega člana. Ustanovljena je skupina za samopomoč, poleg tega pa v okviru projekta ustanavljajo tudi skupino prostovoljcev za izvajanje prostovoljne pomoči na domu. V zadnjih letih je namreč vse bolj prisoten trend osamljenosti starejših na njihovem domu, kar posledično vodi v več kroničnih obolenj in poslabšanj njihovega zdravstvenega stanja.
Dobri odnosi in povezovanje z lokalno skupnostjo
Projekt MOST temelji na povezovanju strokovnih delavcev in sodelavcev različnih strok iz različnih institucij. Poseben poudarek je na vključevanju lokalne skupnosti, vladnih in nevladnih organizacij ter zagotovitvi informacij o storitvah in pomoči iz nevladnega, javnega in zasebnega sektorja na enem mestu. Med glavnimi partnerji so Občina Krško, Zdravstveni dom Krško, Dom starejših občanov Krško, Varstveno delovni center Krško-Leskovec in Splošna bolnišnica Brežice. Podporni partnerji pa so Društvo upokojencev, Društvo za cerebralno paralizo Sonček Posavje, Društvo Sožitje – društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju, Slovensko društvo Hospic in Društvo gluhih in naglušnih Posavja Krško.
Sodelovanje s partnerji se je izkazalo za zelo uspešno in poteka v obeh smereh. Številni uporabniki storitev Projekta MOST so vključeni v posamezna društva in organizacije ali pa v določenem trenutku potrebujejo storitve v projektu sodelujočih partnerjev. Tako na primer za uporabnika uredijo začasno bivanje v Domu starejših občanov Krško ali v Bolnišnici Brežice, pridobijo zdravstvene informacije od osebnih zdravnikov, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih storitev, ter osebne zdravnike tudi obvestijo o spremembah stanja. Poleg tega strokovnjaki iz projekta organizirajo različne delavnice in izobraževanja za partnerje in po potrebi tudi širše, kot tudi sodelujejo pri njihovih aktivnostih, vse z namenom medsebojnega povezovanja, sodelovanja in mreženja v lokalni skupnosti.
»Projekt v lokalni skupnosti postaja prepoznan in dobro sprejet, povezujemo se z različnimi organizacijami, društvi, posamezniki in ostalimi projekti, saj le na takšen način lahko dosežemo učinek. V projektu imamo namreč tudi partnerje, ki se vsak na svoj način srečuje z različnimi osebami, ki se vsakodnevno srečujejo z nekimi omejitvami, osamljenostjo, prezrtostjo in katerih poslanstvo je, da ljudem pomagajo preživeti čim lepši vsakdan,« pojasnjuje Carmen Rajer.