Več kot 7000 pohodnikov so našteli organizatorji na včerajšnjem tradicionalnem pohodu po Jurčičevi poti. K letošnjemu veselemu vzdušju so še dodatno prispevale maškare, saj je padel ravno na pustno soboto. Če je lani poti, po katerih je vandral literarni junak Deseti brat, prekrival sneg, so pohodniki letos lahko občudovali telohe.
Pohodniki so uživali s soncem obsijano kulturno krajino, ki je bila Jurčiču navdih za svoja dela ter se ob tem naučili vseh 10 Jurčičevih bralnih zapovedi. Te so: Kupi si kdaj kako knjigo, naroči se na časopis ali revijo, naredi si knjižno polico, včlani se v knjižnico, ohranjaj bralno kondicijo, kot športnik mišice, daj knjigi prednost pred računalnikom in telefonom, pogovarjaj se o prebranem, vsaj enkrat letno obišči Jurčičevo domačijo ali prehodi Jurčičevo pot, naj branje postane tvoja navada in deseta zapoved – beri domače.
Približno 12-kilometrska pot se začne v srednjeveškem mestnem jedru Višnje Gore, nato se vzpne čez planoto Polževo in se spusti do Jurčičeve domačije na Muljavi. Najbolj vztrajni jo podaljšajo še do Krke, vmes pa jih zadnja leta spremljajo informativne table učne poti. Letošnji pohod je potekal pod geslom beremo domače, tisti, nagnjeni bolj k televiziji kot knjigam, pa so si vmes ogledali tudi kakšno prizorišče snemanja slovenske serije Reka ljubezni.
Organizatorji so našteli več kot 7000 ljudi, česar so bili v občini gostiteljici veseli. Župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad je dejal, da je zadnja leta obisk nekoliko upadel, najbrž zaradi vremenskih pogojev. "Letos pa se nam je vse izšlo, vreme je idealno, tudi program in mislim, da temu lahko pripišemo tako velik obisk. Kaj dosti več pot niti ne bi zmogla. Že letos je bilo nekaj ozkih grl, a smo z dobro voljo vse premagali," je bil zadovoljen župan.
Tako kot številne druge so ga na izhodišču "opremili" za pohod na pustno soboto - na lica so mu narisali polža, ki je zaščitni znak teh krajev.
In polžev pod in na Polževem res ne manjka. Naslikani so na fasadah hiš, priklenjene imajo ob manjših kozolcih, domača zbirka Pavla Groznika pa jih šteje čez 500. Groznik, ki je eden tistih domačinov Višnje Gore, ki ga poznajo tako rekoč vsi, je pot prehodil že več kot stokrat. In kljub temu, da je v svojem 82. letu, je bil tudi letos med pohodniki.
"Zame ima pot tako rekreativno kot vsebinsko vrednost. Ob poti vidim številne kapelice in ugotavljam, iz kakšnih vzrokov vse so bile postavljene. V vasi Zavrtače je denimo kapelica, ki so jo postavili Slovenci pred odhodom v Ameriko za srečno vrnitev domov. V vasi Pristava pa je nekdo postavil križ v zahvalo, ko se je iz 1. svetovne vojne vrnil živ," je naštel Groznik, ki je živa enciklopedija teh krajev.
Tako je ob postanku ob poti, kjer je mladim pomagal reševati nagradni kviz, sestavljen za pohodnike, spomnil, da je bil na Polževem leta 1936 prvi smučarski dom. "Ko ga je prišel blagoslovit ljubljanski škof Rožman, sta dva vlaka pripeljala 600 smučarjev. Kot je tedaj pisalo v časopisu, so bili obeh spolov. Šele takrat so se namreč začele dame bolj množično udejstvovati v smučanju," je izpostavil. Ker ni bilo žičnic, so Višnjani, tudi Groznikov oče, smučarje počakali na železniški postaji. "Oče in drugi domačini so bili na konjih, smučarji pa so se oprijeli dolgih vrvi in so jih vlekli navkreber. Nato so se pa sami spustili po hribu navzdol," je bil poln zanimivosti Groznik.
Pohod so tudi tokrat udeleženci izkoristili za občudovanje narave, ki jih, kot je spomnil Strnad, vedno preseneti - če so še lani hodili po snegu so letos občudovali telohe, zvončke in drugo rastlinje. Domačini so na številnih stojnicah poskrbeli za krepčilne napitke, tako da energije ni manjkalo.
Ob tem pa so pot, ki je za povprečnega pohodnika trajala kakšne tri ure, izkoristili za druženje in klepet, tako s prijatelji in znanci kot tistimi, ki so jih spoznali na poti.
Da so tovrstni pohodi priljubljeni, ker združujejo gibanje in druženje, je izpostavil tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan. V svojem nagovoru zbranim na cilju na Muljavi pa je potarnal nad visokimi stroški urejanja planinskih poti, ki jih je v Sloveniji že 10.000 kilometrov. Za oznake na poti po njegovih besedah namreč skrbi 770 markacistov in poleg njih še drugi planinci, ki pomagajo. "Na ta način so naše planinske poti največji športni objekt v Sloveniji, česar zakon o športu ne priznava," je opozoril in dodal, da po njihovi oceni v gore oz. hribe hodi 350.000 planincev, od tega jih je 58.000 članov zveze.
Tudi organizacija Jurčičeve poti je v veliki meri odvisna od prostovoljcev. Kar 200 jih je letos skrbelo, da je vse teklo kot po maslu. "Vedno znova sem navdušen nad tem, kako dobri in veseli ljudje smo Slovenci, kako se zavedamo, da moramo tudi sami kaj postoriti, da je v tej družbi dobro, in to v občini Ivančna Gorica počnemo," je vzdušje po koncu pohoda opisal župan Strnad.
Nad množico pohodnikov na cilju je bil navdušen tudi letošnji slavnostni govornik, predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. "Kakšen velik roj ljudi," je zbrane pozdravil v čebelarskem slogu, obenem pa spomnil, da je čebelarstvo del slovenske kulture, kranjska čebela pa doma iz Višnje Gore.